| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SLOVSTVENA FOLKLORA (IZ LAŠKEGA Z OKOLICO) PRI POUKU SLOVENŠČINE V 8. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Polona Čmer, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Slovstvena folklora (iz Laškega z okolico) pri pouku slovenščine v 8. razredu osnovne šole je nastala na osnovi zbranega, zapisanega, urejenega skladno z žanrskim sistemom dr. Marije Stanonik ter motivno analiziranega gradiva v Laškem z okolico. Zbrano gradivo je razporejeno na tisto, ki je po značilnostih uvrščeno med slovstveno folkloro, in gradivo, ob katerem govorimo o literarjenju. Obravnavano je z vidika teksture in konteksta. Z diplomsko nalogo je predstavljeno, da z zbiranjem folklornega gradiva na lokalni ravni ohranjamo bogastvo slovenske slovstvene dediščine, ki pomaga krepiti zavest o narodni pripadnosti. Občutek za ohranjanje in prenašanje slovstvene folklore je potrebno privzgojiti tudi pri naših učencih. Pridobljene izkušnje s tega področja lahko v obliki projektnega dela praktično uporabimo v razredu in tako krepimo ter spodbujamo naklonjenost do lastnega naroda, jezika, zgodovine in kulturne dediščine. Na koncu so podane korelacijske možnosti za spoznavanje slovstvene folklore v osnovni šoli in priporočila za druge oblike projektnega dela, kot je delo z nadarjenimi učenci.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: slovenska književnost; slovstvena folklora; folklorni žanri; tekst, tekstura, kontekst; literarjenje; narodna pripadnost
Objavljeno: 12.10.2009; Ogledov: 2989; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (10,96 MB)

2.
MEDIJSKI DISKURZ V TELEVIZIJSKEM MEDIJU
Klementina Sečkar, 2010, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem diplomskem delu MEDIJSKI DISKURZ V TELEVIZIJSKEM MEDIJU so prikazane značilnosti le-tega, njegova obravnava stvarnosti in njegove posebnosti. Predstavljena je vloga medijev s poudarkom na televizijskem mediju. Skozi študijo različnih avtorjev je opisano, kako mediji prikazujejo stvarnost. Pri opredelitvi medijskega diskurza je poudarek na televizijskem medijskem oziroma novinarskem diskurzu. Podrobneje so prikazane značilnosti televizijskega novinarskega diskurza, po katerih se le-ta razlikuje od novinarskega diskurza v tisku in na radiu ter žanri televizijskega novinarstva s poudarkom na poročilih. Predstavljene so značilnosti kakovostnega novinarskega prispevka. V analizi izbranega problema je uporabljena analiza medijskega diskurza/diskurzivne prakse (Afera Patria iz dne 19. 3. 2009 v informativnih oddajah Dnevnik in 24 ur).
Ključne besede: Ključne besede: diskurz, medijski diskurz, televizijski novinarski diskurz, žanri televizijskega novinarstva, kakovost novinarskega prispevka, analiza medijskega diskurza.
Objavljeno: 22.04.2010; Ogledov: 3060; Prenosov: 553
.pdf Celotno besedilo (473,52 KB)

3.
SLOVENSKA MLADINSKA KRATKA ZGODBA V ANTOLOGIJAH GENIJI IN GENIJI2 TER V IZBORU GENIJI Z NASMEHOM
Sonja Bric, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je analiza in interpretacija dveh knjig, Geniji in Geniji2, antologij sodobne slovenske mladinske kratke proze, in predstavitev priprav na tekmovanje za Cankarjevo priznanje 2011. Prvi del predstavlja osnovne pojme mladinske književnosti in njene zvrsti. Poudarek je na slovenski mladinski prozi, ki se deli na realistično in iracionalno. Realistična proza pozna več žanrov, in sicer spominsko, detektivsko, doživljajsko, zgodovinsko, potopisno, socialno-psihološko, ljubezensko, znanstveno-fantastično in nonsensno kratko prozo. Sledi analiza vseh enaindvajsetih zgodb iz obeh knjig. Predstavljene so po vsebinskih, spoznavnih, estetskih, etičnih in drugih sporočilnih ter jezikovnih razsežnostih. Zadnji del je namenjen prikazu dela z učenci, ki so se udeležili tekmovanja za Cankarjevo priznanje in kot gradivo uporabljali izbor besedil z naslovom Geniji z nasmehom. Predstavljeni so praktični primeri dela, ki ga izvajajo mentorji v šoli in učenci doma, dodani pa so tudi nekateri izdelki učencev.
Ključne besede: Geniji, Geniji2, Geniji z nasmehom, sodobna slovenska mladinska kratka proza, žanri kratke proze, Cankarjevo tekmovanje 2011
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 3054; Prenosov: 774
.pdf Celotno besedilo (460,59 KB)

4.
SPLETNO NOVINARSTVO IN SPREMEMBE V UPORABNIŠKEM DOJEMANJU SPLETNIH VSEBIN
Tamara Prejac, 2015, magistrsko delo

Opis: Z razvojem spleta se je delo tiskanih medijev spremenilo. Časopisi so začeli podajati vsebine prek spleta, kar je pripeljalo do spremembe načina dela novinarjev in posledično reorganizacije uredništev. Splet je s svojimi značilnostmi vplival na način pisanja člankov in omogočil razvoj drugačnih novinarskih žanrov. Vse spremembe, ki jih je prinesel splet, vplivajo tudi na končne uporabnike in na njihovo dojemanje tiskanih medijev na spletu ter spletnih člankov v primerjavi s tiskanimi.
Ključne besede: spletno novinarstvo, multimedijsko novinarstvo, konvergenca, občinstvo, medijski žanri
Objavljeno: 05.06.2015; Ogledov: 654; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (7,43 MB)

5.
6.
7.
Spajanje žanrov v televizijskih serijah na primeru dramedije
Petra Gyergyek, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati temo žanrov in njihovo spajanje na primeru dramedije. Poskušali bomo opisati, kako se žanri med seboj spajajo in tvorijo nove spojine. Nato bomo raziskali osnovne značilnosti dramedije, ki jih bomo analizirali na primeru prve slovenske dramedije Mamin dan. Izvedli bomo vsebinsko, vizualno in primerjalno analizo dveh tujih dramedij z dramedijo Mamin dan in poskušali ugotoviti, ali je dramedija res nov žanr.
Ključne besede: žanri, spajanje, dramedija
Objavljeno: 19.07.2016; Ogledov: 504; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

8.
Žanrski sinkretizem v romanu Ljubezen, fantazija Assie Djebar
Sara Mičev, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga analizira žanrski sinkretizem v romanu Ljubezen, fantazija alžirske pisateljice Assie Djebar. Gre za poseben roman, ki bralca popelje skozi dva zgodovinsko pomembna dogodka za Alžirijo, vendar brez obsojanja pisateljice, ki ohranja subtilnost, medtem ko izraža svoje mnenje o posledicah vojnih spopadov. Med dokumentarno popisovanje resničnih dogodkov iz bližnje in daljne preteklosti vključuje drobce iz svojega življenja z liričnimi vložki, ki vsebujejo razmislek o različnih tematikah: posledicah vojne, njeni osebni bitki, molku žensk in njihovi nesvobodi. Proti koncu romana plete snov iz svojega življenja z zgodbami žensk, ki ji poročajo o dogajanju med osvobodilno vojno. Ves čas je prisotna problematika njenega dvojnega življenja med Alžirijo in Francijo, ki jo rešuje s citati iz različnih virov. Na ta način uresniči svojo idejo o ženski, ki bo končno lahko spregovorila in bo del zgodovinskega pričevanja. Skozi roman se izkaže, da pisateljica hkrati uresničuje tudi idejo o svoji lastni osvoboditvi. Tako se začnejo prepletati zgodbe različnih virov z drobci njenega življenja in čustvenega odzivanja na opisane dogodke. Mešati se začnejo različne snovi, teme in motivi, perspektive in viri, saj se avtorica poistoveti z vsemi zgodbami, ki jih bere ali posluša. Viri, ki jih je izbrala, niso naključni, v ospredju so citati iz virov, ki so ji v pomoč pri uresničevanju ideje romana in razrešitvi njene osebne bitke. Avtorica z željo, da pove vse, kar želi, ustvari netipično zgodbo in ne podreja svoje zgodbe žanrskim določilom, da bi si pridobila dodatnega bralca. Da bi vključila vse vire, ki so ostali zamolčani, vpelje različne žanre, ki se med seboj tesno prepletajo. Mejo med njimi zabriše medbesedilno navezovanje v obliki citatov iz različnih virov: pisem vojakov, poročil, dnevnikov, avtobiografij, spominov, literarnih del, verskih del itd. Mešanje zgodovinskega, dokumentarnega in avtobiografskega žanra s polliterarnimi žanri, kot sta literarni portret in reportaža, zajema še novinarske žanre, kot so intervjuji in pogovori z ženskami, ki ji pripovedujejo o dogajanjih med osvobodilno vojno in jih avtorica uporabi pri grajenju svojega romana.
Ključne besede: Assia Djebar, spomini, dvojno življenje, literarni žanri, polliterarni žanri, žanrski sinkretizem.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 513; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

9.
Vpliv novih formatov in žanrskih pristopov na oblikovanje razvedrilnega programa
Neja Jerant, 2017, magistrsko delo

Opis: Eno izmed temeljnih poslanstev televizije je, da zabava. To poslanstvo je tako del vsakdanje televizije, ki vključuje množico žanrov in medijskih platform. Televizija svojo nalogo opravlja s pomočjo razvedrilnih oddaj, vedno pogosteje pa v programske sheme vključuje svetovno prepoznavne televizijske formate. Te lahko pri nas spremljamo tako na javni televiziji kot tudi na komercialnih televizijah. Programi javne televizije se od komercialnih razlikujejo predvsem po tem, da so javni zapriseženi standardom kakovosti: »Ravnotežje med kvalitetnimi in kvantitetnimi prednostmi je nova naloga javnega servisa« (Žilič Fišer, 2007: 51). S prihodom komercialnih televizij se je konkurenca javni televiziji povečevala, sposobnost zabavati pa je postala ključna pri pridobivanju oz. ohranjanju gledalcev. Magistrsko delo predstavlja vpogled v oddaje razvedrilnega programa, ki so bile v zadnjih desetih letih predvajane v soboto ali nedeljo ob osmih zvečer. Gre za za t. i. prime time oddaje, to so oddaje, ki so umeščene v najbolj gledani termin in tako podvržene največji pozornosti ljudi, ki iščejo razvedrilo. V magistrskem delu uredniki pojasnijo svoje odločitve o ustvarjanju avtorske oddaje po eni strani ter nakupa licenčnega formata po drugi ter morebitne vzporednice med enimi in drugimi, ki vplivajo na proces ustvarjanja razvedrilnega programa.
Ključne besede: javna televizija, razvedrilni program, televizijski formati, televizijski žanri, prime time oddaje
Objavljeno: 06.10.2017; Ogledov: 298; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici