SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
KAKOVOST ŽIVLJENJA SVOJCEV PO SAMOMORU
Anja Klančar, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo najbolj obravnava tematiko žalovanja po samomoru bližnjega. V nalogi sami se bomo posvetili predvsem kako živeti z dejstvom in resnico, da je naša draga oseba izgubila življenje zaradi samomora. Opisali bom tudi oteženo žalovanje, vzroke samomorov, nekaj statističnih podatkov na splošno. Posvetili se bomo malo tudi temi, kako lahko organizacija sama vpliva na posameznikovo življenje in njegovo kakovost življenja.
Ključne besede: samomor, žalujoči, pogreb, žalovanje, smrt
Objavljeno: 21.10.2009; Ogledov: 2743; Prenosov: 690
.pdf Celotno besedilo (1008,33 KB)

2.
SOCIOLOŠKI IN ZDRAVSTVENI VIDIKI UMIRANJA, SMRTI IN ŽALOVANJA
Tomaž Domainko, 2009, diplomsko delo

Opis: V pričujoči nalogi so predstavljeni sociološki in zdravstveni vidiki umiranja, smrti in žalovanja. Namen raziskave je bil ugotoviti različnost žalovanja glede na spol in načine. Kot cilje smo si zadali, da predstavimo pojme smrti, življenja, žalovanja, umiranja in njegovega doživetja ter s pomočjo raziskave ugotoviti, kakšno mišljenje ima širša populacija glede teh pojmov. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in analitično metodo družboslovnega raziskovanja. Inštrument anketne tehnike je bil anketni vprašalnik, kateri je bil sestavljen iz 15 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 110 oseb starih nad 65 let, ki je bil opravljen v društvu upokojencev »Lipa« Rogaševci in v domu za ostarele »Elizabeta« v Sv. Juriju. Rezultate smo grafično prikazali in interpretirali ter poskušali povezati z ugotovitvami teoretičnega dela. Na podlagi anket smo ugotovili, da moški pogosteje zatirajo svoja čustva žalovanja kot ženske in da izgubo starejše osebe, tako moški kot ženske, prebolijo prej kot izgubo mlajše osebe. Čeprav je umiranje del našega življenja, smo vedno začetniki, kadar se znajdemo ob nekom, ki umira. Na umiranje in smrt smo tudi slabo pripravljeni, saj misel na to najraje odrivamo, kot da nas to ne more doleteti. Včasih so ljudje več umirali doma, v krogu družine, in so že otroci doživljali smrt kot nekaj, kar spada k življenju. Zato je kakovost našega življenja odvisna prav od tega, kako znamo sprejemati dejstvo smrti in kako znamo spremljati umirajoče. Smrt kot izguba življenja je boleč šok, ki potrebuje ponovno iskanje smisla bivanja, kar je namen in pomen procesa žalovanja.
Ključne besede: Ključne besede: smrt, umiranje, žalovanje.
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 3816; Prenosov: 788
.pdf Celotno besedilo (837,65 KB)

3.
Nekateri sociološki in zdravstveni vidiki samomorilnosti
Marina Grenko, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni nekateri sociološki in zdravstveni vidiki samomorilnosti. Namen diplomskega dela je predstaviti problem samomorilnosti na slovenskem, s posebnim poudarkom na bolj ogroženih regijah, ter osvetliti problem samomorilnosti tudi z zdravstvenih, biološko-medicinskih, ekonomskih, socioloških in etičnih vidikov. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena problematika samomorilnosti iz različnih zornih kotov. Predstavljeni so dejavniki tveganja, ter nekateri miti in dejstva, kakor tudi delo medicinske sestre s suicidalno ogroženim bolnikom. Predstavili smo podatke o samomorilnosti na slovenskem ozemlju ter predstavili možne in izpeljane ukrepe za zmanjševanje problematike. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v letu 2009 v treh slovenskih bolnišnicah, ki delujejo na območju, kjer je samomorilnost zelo visoka, oz. najvišja v Sloveniji. Med 130 zaposlenih zdravstvenih delavcev smo razdelili anketne vprašalnike, s katerimi smo želeli ugotoviti, kakšno je poznavanje problematike med zdravstvenimi delavci in odnos zdravstvenih delavcev do pojava samomorilnosti in do samomorilcev na bolj ogroženih območjih (Celjska in Koroška regija). Ugotovili smo, da so zdravstveni delavci dobro seznanjeni s splošno znanimi statističnimi podatki v zvezi s samomorilnostjo na slovenskem, da so v odgovorih, ko morajo izraziti svoje mnenje o samomorilnosti neodločni, razen ko smo jih spraševali o evtanaziji. Večina anketirancev ocenjuje, da nimajo dovolj znanja in izkušenj, da bi lahko pomagali samomorilno ogroženemu človeku ali preprečili samomor.
Ključne besede: samomor, samomorilna ogroženost, žalovanje, tabu, preprečevanje samomora
Objavljeno: 24.12.2009; Ogledov: 2672; Prenosov: 577 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
Depresivna motnja ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu
Nika Bajc, 2009, diplomsko delo

Opis: O smrti ne govorimo radi, ob njej nam je neprijetno. Ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu pa ostanemo brez besed. V slovenskem prostoru ni veliko literature, ki bi lahko bila v oporo tako žalujočim staršem kot zdravstvenim delavcem in to predstavlja velik problem. Neustrezno izražena žalost, zapiranje vase, umik, nezainteresiranost in neustrezen odziv zdravstvenih delavcev, vse to lahko povzroči razvoj depresivne motnje pri materi, ki je doživela smrt svojega težko pričakovanega otroka. Diplomsko delo predstavlja rezultate raziskave, ki temelji na kvantitativni metodologiji z uporabo strukturiranega anketnega vprašalnika. Z njim opredeljujemo vlogo zdravstvenega tima v Psihiatrični kliniki Ljubljana in na Oddelku za psihiatrijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Rezultati raziskave so pokazali, da se zdravstveni delavci v obeh ustanovah srečujejo s pacientkami z depresivno motnjo ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu. Anketiranci so v veliki meri mnenja, da si v času šolanja niso pridobili dovolj znanja, kako pristopiti in delovati v takšnih situacijah. Po večletnih delovnih izkušnjah ter z dobro organizacijo dela na oddelku medicinskim sestram delo s pacientkami z depresivno motnjo ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu ne predstavlja večjih obremenitev in ne vzbuja večjih negativnih osebnih doživetij.
Ključne besede: splav, mrtvorojenost, zgodnja smrt novorojenčka, smrt otroka, žalovanje, depresivna motnja, medicinska sestra.
Objavljeno: 15.02.2010; Ogledov: 2760; Prenosov: 529
.pdf Celotno besedilo (685,63 KB)

5.
NAGROBNI NAPISI V OBČINAH SLOVENJ GRADEC IN MISLINJA: EPITAFI KOT MOŽNO TERAPEVTSKO SREDSTVO V PROCESU ŽALOVANJA
Alenka Mirkac, 2010, diplomsko delo

Opis: Smrt je neizogibno življenjsko dejstvo. Nekoč so ljudje umirali doma, bolezen in umiranje sta bila sprejeta kot naravna, zato je bilo v ljudeh neprimerno manj strahu in več zdravega sprejemanja izgube, ki jo povzroči smrt, kakor danes. Sodobna družba pa se s smrtjo nerada ukvarja. Vsak dan jo sicer množično prikazuje v medijih, a praviloma na tak način, da se naslovnika namesto žalosti dotakne kvečjemu vtis senzacionalnega. Nekdaj tako žive medgeneracijske solidarnosti družine, ki je lahko bila bistvena opora tudi žalujočim in v zavetju katere se je lahko odvijal ter največkrat tudi uspešno končal proces žalovanja, so danes deležni le še redki, zato je treba iskati nove možnosti pomoči žalujočim ob njihovih stiskah. Ob sleherni osebni izgubi se ljudje soočimo z žalostjo. Ko doživimo osebno izgubo, se v nas sproži naravna reakcija: žalovanje. V strokovnih besedilih, ki z raznih vidikov osvetljujejo proces žalovanja, se kot rdeča nit vedno znova pojavlja potreba po izražanju čutenj. Temeljnega pomena za zdravo žalovanje je, da si dovolimo čutiti — da bolečine ne blažimo z zdravili ali bežanjem pred njo, temveč si jo dovolimo zaznati in izraziti svoje doživljanje, pa kakršno koli že je. Pri izražanju naših najglobljih čutenj pa ima posebno moč in vrednost (za)pisana beseda. Prav s tega vidika bi lahko nagrobni napisi marsikaj prispevali k procesu predelovanja izgube kot dejavnik, ki pomaga izražati žalost in daje svojevrstno možnost za slovo od umrlega. Na temeljno vprašanje mojega diplomskega dela, ki je bilo, ali bi lahko imeli nagrobni napisi tudi terapevtsko vrednost v procesu žalovanja, je analiza 1279 napisov, zbranih v občinah Slovenj Gradec in Mislinja, dala nedvoumen odgovor: da.
Ključne besede: smrt, pokopališča, nagrobni napisi, žalovanje
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2174; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (4,29 MB)

6.
TABU TEMA - POGOVOR O SMRTI S PREDŠOLSKIMI OTROKI
Barbara Rušnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Smrt je skrivnostna neznanka nam vsem. Ne vemo, kaj nas čaka po smrti in ne moremo je napovedati. Zdi se nam, da ni povezana z nami, dokler nekdo, ki ga imamo radi, ne umre. Pa ni tako. Vse, kar je živo, mora umreti. In tudi če se tega ne zavedamo, nas smrt spremlja na vsakem koraku. Prav je, da to vidimo in izkoristimo trenutek za pogovor o smrti s predšolskim otrokom. Anketirani starši predšolskih otrok so zapisali, da se pogovarjajo s svojimi otroki o smrti. Spoznala sem, da starši znajo izkoristiti vsakdanjo priložnost in o smrti s predšolskim otrokom spregovorijo ob umrli žuželki na travi ali živali na cesti. Menim, da s tem otroku približajo smrt kot nekaj naravnega in posledično lažje spregovorijo o smrti z otrokom ob izgubi ljubljene osebe. Vsekakor pa tudi večina staršev vključuje svoje otroke v rituale, povezane z umrlo osebo. Večina otrok je že bila na pokopališču, pogrebu, pri spominski maši. Starši svoje otroke ne odstranijo in jim dovolijo, da žalujejo skupaj v družini. Skupaj odidejo na pokopališče, kjer prižgejo svečo ali odnesejo rože. O umrli osebi se pogovarjajo ob fotografijah in se spominjajo lepih trenutkov, ki so jih preživeli skupaj. Tudi če starši niso povsem prepričani, kaj se zgodi po smrti, je prav, da so z otrokom odkriti. Otroci čutijo, kadar jim želimo nekaj prikriti in s tem se naučijo, da je prav prikrivati resnico. Kadar pa otroku odkrito povemo, da smo žalostni, da nam je hudo in zato jočemo, da je prav, da tudi otrok joče, če želi, nam bo otrok zaupal in spregovoril o umrli osebi odkrito, ko bo želel.
Ključne besede: definicija smrti, starši, faze žalovanja, otrokovo žalovanje
Objavljeno: 16.05.2012; Ogledov: 3132; Prenosov: 835
.pdf Celotno besedilo (3,39 MB)

7.
OTROKOVO DOŽIVLJANJE SMRTI
Sonja Karlo, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem raziskovala kako otrok razumeva smrt. Raziskovala sem kako jo otrok razume, doživlja in kako mu jo razložiti. Poglobila sem se v otrokovo žalovanje in poiskala značilnosti le tega. Osredotočila sem se tudi na pomoč žalujočemu otroku. Razen pomoči družine in strokovne pomoči sem se posebej poglobila v pomoč, ki jo lahko nudijo vzgojitelji. V ta namen sem povzela nekaj otroške literature, ki vzgojiteljem in staršem lahko dobro služi kot iztočnica za pogovor o tej temi. Pri empiričnem delu diplomske naloge sem v vrtcu Sonček Sv. Jurij ob Ščavnici izvedla skupinski standardizirani intervju z naprej pripravljenimi vprašanji. V njem je sodelovalo 60 otrok starih od 4 do 6 let. Za tri vzgojiteljice teh otrok sem pripravila kratki anketni vprašalnik o tem, koliko so se s temi otroki pogovarjale o smrti. Pri obdelavi podatkov sem naredila vsebinsko analizo, kategorizacijo odgovorov in jih primerjala glede na starost in spol otrok. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike v razumevanju, doživljanju in komunikaciji o smrti, glede na starost otrok; med spoloma pa ni bilo zaznati značilnih razlik. Iz ankete, ki so ji izpolnile vzgojiteljice intervjuvanih otrok je bilo moč razbrati, da »smrti« ne posvečajo posebne pozornosti, ampak se je dotaknejo le ob bližajočem se prvem novembru.
Ključne besede: smrt, žalovanje, pomoč žalujočemu, vzgojitelj, komunikacija, literatura.
Objavljeno: 12.06.2013; Ogledov: 1737; Prenosov: 406
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

8.
Posebnosti komunikacije z onkološkim bolnikom
Jan Škorjanc, 2014, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Dobra komunikacija je temelj kvalitetne oskrbe onkoloških bolnikov in nam pomaga, da lažje prepoznamo telesne in čustvene spremembe pri bolnikih s težko in pogosto tudi neozdravljivo boleznijo, kar pa je zelo pomembno, saj jim lahko le tako najbolje pomagamo. Poleg tega pa lahko s prijaznim ter empatičnim odnosom in komunikacijo pozitivno vplivamo na počutje in zadovoljstvo bolnikov. Namen diplomskega dela je bil predstaviti posebnosti komunikacije z onkološkim bolnikom. Metodologija: V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo. Izvedli smo študijo. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je sestavljen iz 18 vprašanj zaprtega tipa. Anketirali smo člane Društva za boj proti raku Velenje in Skupine za samopomoč bolnikom z rakom Velenje. V raziskavi so sodelovali člani omenjenega Društva in Skupine. Pridobljene podatke smo obdelali in uredili s pomočjo programov Microsoft Word in Microsoft. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da so bili onkološki bolniki v veliki večini zadovoljni z odnosom zdravstvenega osebja do njih. Največ koristnih informacij so pridobili od zdravnikov. Najbolj pa v odnosu z medicinskimi sestrami cenijo prijaznost, profesionalen odnos, pozitivno naravnanost, iskrenost in spoštovanje zasebnosti. Diskusija in zaključek: Sklenemo lahko, da je komunikacija z onkološkimi bolniki na splošno dobra. Ena večjih težav pa so bile premalo jasne in nerazumljive informacije s strani medicinskih sester. Pomembno je, da se zavedamo pomena dobre komunikacije z onkološkim bolnikom, saj lahko z dobro komunikacijo pridobimo bolnikovo zaupanje in spoštovanje, ter tako vplivamo na boljše medsebojno sodelovanje, boljše počutje in zadovoljstvo bolnikov kakor tudi na pozitiven izid zdravljenja.
Ključne besede: komunikacija, veščine komunikacije, onkološki bolnik, rak, paliativna oskrba, smrt, žalovanje
Objavljeno: 01.12.2014; Ogledov: 817; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (689,86 KB)

9.
PALIATIVNA OSKRBA ONKOLOŠKIH PACIENTOV V TERMINALNI FAZI ŽIVLJENJA
Irena Murgoska, 2016, diplomsko delo

Opis: Paliativna zdravstvena nega je ključni del paliativne onkološke oskrbe. Osrednjo vlogo imata pacient in njegova družina. Kakovostno paliativno oskrbo se lahko zagotovi le s sinhronim delovanjem vseh članov paliativnega tima, še posebej medicinskih sester. Namen diplomskega dela je predstaviti paliativno zdravstveno nego in oskrbo onkoloških pacientov v terminalni fazi življenja in opredeliti vlogo medicinske sestre na področju onkološke paliativne zdravstvene nege.
Ključne besede: paliativna zdravstvena nega in oskrba, umiranje, bolečina, žalovanje, komunikacija, medicinska sestra
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 1100; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (829,24 KB)

10.
DRUŽINA PREDŠOLSKEGA OTROKA IN SMRT
Sabina Gaberc, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Predmet diplomskega dela je doživljanje smrti v družini s predšolskim otrokom, s posebnim poudarkom na doživljanju smrti predšolskega otroka v njegovi družini. Tema nas je zanimala tudi zato, ker sem v svoji preteklosti in sedaj v bližnji okolici zasledila zadržano obnašanje in ravnanje odraslih do predšolskih otrok ob doživljanju smrti v družini. Le-ti največkrat v odnosu do predšolskega otroka postanejo zadržani in tihi in o smrti sploh nočejo spregovoriti. Res pa je, da smrt ni nevsakdanja stvar. To je del našega življenja in z njo se vsak od nas kdaj sooči. Tudi v vrtcu se o tej temi sploh ne pogovarjajo, saj ocenjujejo, da to v vzgojno in izobraževalno delo vrtca ne spada. Prepričani pa smo, da imajo otroci pravico izvedeti čim več o smrti. Tudi starši se izogibajo tako pogovorom kot vprašanjem o tej družbeni tabu temi. Največkrat so prepričani, da so njihovi predšolski otroci premajhni za pogovore o smrti in da vsebin ne bodo razumeli. Še več, bojijo se, da jih bodo teme vznemirile in prestrašile. Sami pa ocenjujemo prav nasprotno. Pogosto se namreč zdi, da imajo odrasli večje težave, tako s pogovori kot s samim doživljanjem smrti, kot pa otroci. Otroci se lažje spopadajo z njo. Prav tako lažje doživljajo žalovanje, če jim seveda starši dovolijo žalovati na njihov način. Pri obravnavi zadanega problema diplomske naloge smo zaznali tudi pomembne razlike med žalovanjem odraslih in žalovanjem otrok. Spoznali smo namreč, da otroci niso tako ranljivi, kot jih včasih ocenjujemo odrasli, ampak so razumevajoča bitja, ki razumejo življenje in pojave v njem. Za potrebe emiričnega dela diplomske naloge smo opravili intervju s starši predšolskih otrok, s predšolskimi otroki in vzgojitelji, ki so se soočali s smrtjo. V teoretičnem delu smo predstavili vlogo družine za predšolskega otroka ob primeru smrti s posebnim ozirom na doživljanju, razumvanju in soočanju s smrtjo. V empiričnem delu pa smo izvedli analizo dobljenih empiričnih rezultatov s komentarji. Preverili smo tudi zastavljene raziskovalne hipoteze.
Ključne besede: družina, doživljanje smrti, smrt kot tabu tema, izguba, vzroki smrti, žalovanje
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 869; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (915,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici