1. Soočanje mladostnikov s smrtjo pomembnih drugihKaja Vajda, 2020, diplomsko delo Opis: Zavedati se moramo, da je smrt posameznika težka in neizogibna situacija v življenju, na katero se vsakdo odzove drugače. Pri svojem delu se medicinske sestre veliko krat srečajo s smrtjo, a zelo pogosto pozabijo na žalujoče svojce in jim namenijo samo dve besedi - moje sožalje. Med žalujočimi svojci so tudi mladostniki, zato smo želeli raziskati, kako se mladostniki v težkih trenutkih soočajo s smrtjo pomembnih oseb.
V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil dostopen na internetnih medijih za vsakogar. V raziskavi je sodelovalo 161 mladostnikov starih med 16. in 18. letom, ki so se že srečali s smrtjo. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa SPSS-a, rezultate smo predstavili z opisno in sklepno statistiko v obliki grafov in tabel.
Z raziskavo smo ugotovili, da se je več kot polovica mladostnikov soočilo z izgubo bližnjega. Mladostniki so v času žalovanja imeli podporo svojih bližnjih, ampak še vedno ostajajo mladostniki, ki v žalovanju ostajajo sami. Ne glede na spol, tako moški kot ženske, žalujejo za svojim bližnjim okoli dveh let.
Ocenjujemo, da je vsaka izguba bližnjega težka in boleča. Pri soočanju s smrtjo imajo mladostniki pomoč in oporo svojih bližnjih, ki jim znajo prisluhniti. Pomembno se nam zdi, da bi zdravstveni delavci, več časa namenili žalujočim svojcem, saj so prve osebe, ki morajo svojcem povedati žalostno vest.
Ključne besede: izguba, žalost, žalovanje, pomoč žalujočim, adolescent
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 275; Prenosov: 69
 Celotno besedilo (524,69 KB) |
2. Doživljanje psihološke izgube dementnega starša - kvalitativna raziskavaMonika Susič, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava izkušnje odraslih otrok dementnega starša, natančneje njihovo doživljanje psihološke izgube le-tega. Izvedenih je bilo devet polstrukturiranih intervjujev z odraslimi otroki dementnega, še živečega starša. Pridobljeni podatki so bili analizirani kvalitativno, in sicer z uporabo interpretativne fenomenološke analize. Na podlagi kodiranja podatkov so bile oblikovane štiri glavne teme (zaznane spremembe pri staršu, vloga skrbnika dementnega starša, doživljanje psihološke izgube dementnega starša, socialna opora) in trinajst podtem. Pokazalo se je, da je doživljanje psihološke izgube dementnega starša individualen proces, ki ga večinoma spremljajo neugodna občutja. Razumevanje in osmišljanje tega doživljanja se je med udeleženci razlikovalo. Psihološko izgubo so razumeli bodisi kot izgubo odnosa z dementnim staršem bodisi kot izgubo samega starša bodisi kot življenjsko izkušnjo. Prisotne so bile tudi druge individualne razlike v njihovih opisih. Žalovanje pred smrtjo se je večinoma pojavilo pri tistih udeležencih, katerih demenca starša je bila v naprednejši obliki, kar pa ni povzročilo večje prisotnosti neugodnih občutij. Pomemben dejavnik, ki so ga udeleženci izpostavili, je bil sprejemanje stanja. Raziskovanje tega področja je pomembno, saj je demenca stanje, ki ne preoblikuje zgolj življenja diagnosticiranega posameznika, temveč tudi življenja preostalih družinskih članov.
Ključne besede: psihološka izguba, žalovanje pred smrtjo, dementen starš, odrasli otroci, kvalitativna raziskava
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 847; Prenosov: 284
Celotno besedilo (1,15 MB) |
3. Vloga šolske svetovalne službe v procesu žalovanja otroka in mladostnikaNastja Stropnik Naveršnik, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali s smrtjo kot travmatično izkušnjo, s katero se srečujejo (žal) tudi otroci in mladostniki. Smrt je težka, a neizogibna situacija v življenju, na katero se tako odrasli kot otroci različno odzovemo. V teoretičnem delu smo predstavili definicijo smrti in žalovanja, razložili namen žalovanja in pojasnili, zakaj je pomembno, da gre otrok oziroma mladostnik skozi proces žalovanja. Opisali smo, kako se različno stari otroci in mladostniki soočajo s smrtjo ter kako jo razumejo, predstavili smo čustva, ki spremljajo otroka v soočanju s smrtjo. Otrok ob smrti bližnjega potrebuje pomoč bližnjih, njihovo naklonjenost, zaupanje in občutek varnosti, nemalokrat pa je potrebna tudi pomoč izven družinskega kroga. Stiska ob izgubi bližnjega, ki bremeni otroka oziroma mladostnika, lahko vpliva tudi na njegovo šolsko življenje, zato je zelo pomembno, da šola otroku predstavlja varno in ljubeče okolje. Pri tem imata ključno vlogo razrednik in šolska svetovalna služba. Šolski svetovalni delavec lahko otroku oziroma mladostniku, ki žaluje, pomaga posredno in neposredno, v veliko pomoč pa je lahko tudi učenčevemu razredniku in drugim učiteljem, ki delajo s takšnim učencem. Našteli smo nekaj oblik pomoči šolskega svetovalnega delavca učencu, ki žaluje. V empiričnem delu smo raziskovali, ali smrt bližnjega vpliva na otrokovo oziroma mladostnikovo vedenje, čustvovanje, duševno stanje in psihosomatske spremembe, ali smrt in žalovanje vplivata na učenčev učni uspeh, njegovo osredotočenost in razumevanje snovi. Zanimalo nas je, ali se učitelji razredniki počutijo kompetentne za pomoč učencem v procesu žalovanja in kako ocenjujejo uspešnost obravnave učencev v šolski svetovalni službi. Empirični del temelji na iskanju razlik med razumevanjem smrti osnovnošolcev na razredni stopnji in srednješolcev – gimnazijcev, primerjali smo mnenja učiteljev glede na njihovo delovno dobo in smer poučevanja. Za pridobivanje odgovorov smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je bil namenjen učiteljem razrednega pouka in gimnazijskim profesorjem. Anketiranje je potekala ob koncu šolskega leta 2016/2017, v njem pa je sodelovalo 160 učiteljev.
Ključne besede: smrt, žalovanje, otroci, mladostniki, šolska svetovalna služba, obravnava učenca, razrednik
Objavljeno: 13.10.2017; Ogledov: 1085; Prenosov: 288
Celotno besedilo (1,35 MB) |
4. Doživljanje smrti pri predšolskem otrokuAnja Skarlovnik, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko doživljanja smrti pri predšolskem otroku. Ukvarjali smo se predvsem z miselnostjo o smrti. Tema, ki smo ji izpostavljeni skorajda dnevno, vključno z našimi najmlajšimi, je danes problem širšega družbenega okvirja, saj je odnos do umiranja, smrti in žalovanja še dandanes prikrit. Večina ljudi se poskuša misli na smrt izogniti. Če temu dodamo še strah, tesnobo in zmedenost odraslih ob teh težkih situacijah, je prezrtost predšolskih otrok še toliko večja. Predšolski otroci so za odrasle še vedno »mali ljudje«, ki smrti ne razumejo. Z diplomskim delom želimo dokazati to zmoto odraslih in predstaviti doživljanje smrti z otroške plati. Diplomsko delo združuje teoretični in empirični del. V teoretičnem delu opredeljujemo splošni pomen besed smrt, umiranje in izgubo ter religiozni pogled na smrt. Posebno pozornost smo namenili tudi procesu žalovanja in doživljanju smrti pri predšolskem otrokom, o izgubah in o pogovoru o smrti s predšolskim otrokom. V okviru empiričnega dela je prikazana raziskava o vlogi staršev pri seznanitvi predšolskega otroka s pomenom besede smrt in o doživljanju izgube otroku bližnje osebe. Ugotovili smo, da v pogovoru s predšolskim otrokom o smrti obstajajo razlike med religiozno usmerjenimi in nereligiozno usmerjenimi družinami. Potrebne informacije smo pridobili z deskriptivno metodo, anketnim vprašalnikom, ki smo ga razdelili med starše vrtca Laško. Rezultati so obdelani s programom SPSS in izraženi v absolutnih in odstotnih frekvencah ter preglednično prikazani.
Ključne besede: predšolski otrok, smrt, izguba, žalovanje, pogreb.
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 946; Prenosov: 202
Celotno besedilo (1,11 MB) |
5. Kako z didaktično igro otroku približati temo o smrti in žalovanjuSanja Stanković Petrović, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi predstavljamo smrt in žalovanje kot pomembno temo, ki je del vzgoje in izobraževanja otrok v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu utemeljujemo, da je smrt del življenja ter da je potrebno otroku predstaviti jasne in razumljive informacije vezane na to temo, ob tem pa upoštevati otrokovo razvojno stopnjo in individualne značilnosti. Prav tako je pomembno, da odrasli dobro poznamo in razumemo procese žalovanja, tako pri odraslih kot pri otrocih, saj se proces žalovanja lahko prav tako razlikuje glede na starostno obdobje in druge okoliščine. Ugotavljamo tudi, da je še vedno premalo didaktičnih gradiv, ki se dotikajo te teme, zato smo v praktičnem delu naloge oblikovali in izdelali didaktično igro, ki lahko strokovnim delavcem v vrtcu in v začetnih razredih osnovne šole pomaga pri obravnavi te zahtevne tematike. Pri oblikovanju igre smo bili pozorni na posamezna didaktična načela (načelo nazornosti, načelo postopnosti, od lažjega k težjemu ipd.) ter na taksonomijo zahtevnostnih stopenj pri postavljanju vprašanj o temi smrt in žalovanje. Igro smo uporabili v skupini otrok starih od pet do šest let (N = 23), izmerili smo tudi učinke uporabe igre glede na znanje otrok. Rezultati so pokazali, da sta slikanica in didaktična igra ustrezna za drugo starostno obdobje ter da pripomoreta k učenju otrok o smrti in žalovanju. Z ocenjevanjem napredka v znanju otrok smo dokazali, da so nastale razlike v znanju pred in po načrtovani dejavnosti. S tem smo dosegli še en cilj diplomske naloge, in sicer prispevati kakovostno didaktično sredstvo, ki je lahko v pomoč vzgojiteljem in staršem oziroma vsem, ki delajo z otroki.
Ključne besede: Smrt, žalovanje, predšolski otrok, slikanica, didaktična igra.
Objavljeno: 25.07.2017; Ogledov: 1438; Prenosov: 314
Celotno besedilo (2,40 MB) |
6. Žalovanje predšolskih otrok ob izgubi pomembne osebeLucija Gorenak, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom Žalovanje predšolskih otrok ob izgubi pomembne osebe je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela.
Z diplomsko nalogo sem želela spoznati in izvedeti, ali se v vrtcu vzgojitelji ter vzgojiteljice pogovarjajo o smrti z otroki, ali je smrt večinoma tabu tema, ki se ji izogibajo in pred to temo otroke obvarujejo, ter tudi, na kakšne načine to temo obravnavajo v vrtcu.
V prvem, teoretičnem, delu diplomske naloge sem pisala o smrti in žalovanju ter doživljanju smrti in žalovanja pri otrocih. Opredelila sem, kaj je smrt in žalovanje, katere so faze žalovanja, pomoč pri žalovanju ter ali je pravilno, da otrok vidi odraslega jokati oziroma žalovati. V nadaljevanju sem pisala o tem, kako otrok razume smrt, kako otroku razložimo smrt, odziv otroka na smrt bližnje osebe ter smrt staršev ter ali naj se otrok udeleži pogreba ali ne. Ob koncu teoretičnega dela sem obravnavala pomembno temo, in sicer, kako pomagati otroku ob izgubi njemu pomembne osebe. Dodala sem tudi nekaj primerov literature, s katero si lahko pomagamo, ko se s predšolskim otrokom želimo pogovoriti o žalovanju ali smrti.
V empiričnem delu sem imela s pomočjo anketnega vprašalnika, ki sem ga razdelila med vzgojiteljice ter pomočnice vzgojiteljic, namen ugotoviti, ali imajo vzgojitelji ter pomočniki vzgojiteljev izkušnje z otrokom, ki je doživel izgubo njemu pomembne druge osebe in kako v vrtcu to temo obravnavajo. V empiričnem delu so interpretirani in predstavljeni rezultati raziskave, ki so bili obdelani s pomočjo programa Microsoft Office Excel.
Ugotovila sem, da se v vrtcih z otroki o smrti veliko pogovarjajo, vendar se te teme večinoma ne dotikajo, če to ni zares potrebno. Znajo izbrati pristope pogovora z otrokom in pomoči otroku, ki izgubi njemu bližnjo osebo.
Ključne besede: žalovanje, smrt, otrok, vzgojitelj, vrtec, čustva
Objavljeno: 02.06.2017; Ogledov: 1392; Prenosov: 256
Celotno besedilo (1,18 MB) |
7. DRUŽINA PREDŠOLSKEGA OTROKA IN SMRTSabina Gaberc, 2016, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Predmet diplomskega dela je doživljanje smrti v družini s predšolskim otrokom, s posebnim poudarkom na doživljanju smrti predšolskega otroka v njegovi družini. Tema nas je zanimala tudi zato, ker sem v svoji preteklosti in sedaj v bližnji okolici zasledila zadržano obnašanje in ravnanje odraslih do predšolskih otrok ob doživljanju smrti v družini. Le-ti največkrat v odnosu do predšolskega otroka postanejo zadržani in tihi in o smrti sploh nočejo spregovoriti. Res pa je, da smrt ni nevsakdanja stvar. To je del našega življenja in z njo se vsak od nas kdaj sooči. Tudi v vrtcu se o tej temi sploh ne pogovarjajo, saj ocenjujejo, da to v vzgojno in izobraževalno delo vrtca ne spada. Prepričani pa smo, da imajo otroci pravico izvedeti čim več o smrti. Tudi starši se izogibajo tako pogovorom kot vprašanjem o tej družbeni tabu temi.
Največkrat so prepričani, da so njihovi predšolski otroci premajhni za pogovore o smrti in da vsebin ne bodo razumeli. Še več, bojijo se, da jih bodo teme vznemirile in prestrašile. Sami pa ocenjujemo prav nasprotno. Pogosto se namreč zdi, da imajo odrasli večje težave, tako s pogovori kot s samim doživljanjem smrti, kot pa otroci. Otroci se lažje spopadajo z njo. Prav tako lažje doživljajo žalovanje, če jim seveda starši dovolijo žalovati na njihov način.
Pri obravnavi zadanega problema diplomske naloge smo zaznali tudi pomembne razlike med žalovanjem odraslih in žalovanjem otrok. Spoznali smo namreč, da otroci niso tako ranljivi, kot jih včasih ocenjujemo odrasli, ampak so razumevajoča bitja, ki razumejo življenje in pojave v njem.
Za potrebe emiričnega dela diplomske naloge smo opravili intervju s starši predšolskih otrok, s predšolskimi otroki in vzgojitelji, ki so se soočali s smrtjo. V teoretičnem delu smo predstavili vlogo družine za predšolskega otroka ob primeru smrti s posebnim ozirom na doživljanju, razumvanju in soočanju s smrtjo. V empiričnem delu pa smo izvedli analizo dobljenih empiričnih rezultatov s komentarji. Preverili smo tudi zastavljene raziskovalne hipoteze.
Ključne besede: družina, doživljanje smrti, smrt kot tabu tema, izguba, vzroki smrti, žalovanje
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 1423; Prenosov: 347
Celotno besedilo (915,36 KB) |
8. |
9. Posebnosti komunikacije z onkološkim bolnikomJan Škorjanc, 2014, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Dobra komunikacija je temelj kvalitetne oskrbe onkoloških bolnikov in nam pomaga, da lažje prepoznamo telesne in čustvene spremembe pri bolnikih s težko in pogosto tudi neozdravljivo boleznijo, kar pa je zelo pomembno, saj jim lahko le tako najbolje pomagamo. Poleg tega pa lahko s prijaznim ter empatičnim odnosom in komunikacijo pozitivno vplivamo na počutje in zadovoljstvo bolnikov. Namen diplomskega dela je bil predstaviti posebnosti komunikacije z onkološkim bolnikom.
Metodologija: V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo. Izvedli smo študijo. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je sestavljen iz 18 vprašanj zaprtega tipa. Anketirali smo člane Društva za boj proti raku Velenje in Skupine za samopomoč bolnikom z rakom Velenje. V raziskavi so sodelovali člani omenjenega Društva in Skupine. Pridobljene podatke smo obdelali in uredili s pomočjo programov Microsoft Word in Microsoft.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da so bili onkološki bolniki v veliki večini zadovoljni z odnosom zdravstvenega osebja do njih. Največ koristnih informacij so pridobili od zdravnikov. Najbolj pa v odnosu z medicinskimi sestrami cenijo prijaznost, profesionalen odnos, pozitivno naravnanost, iskrenost in spoštovanje zasebnosti.
Diskusija in zaključek: Sklenemo lahko, da je komunikacija z onkološkimi bolniki na splošno dobra. Ena večjih težav pa so bile premalo jasne in nerazumljive informacije s strani medicinskih sester. Pomembno je, da se zavedamo pomena dobre komunikacije z onkološkim bolnikom, saj lahko z dobro komunikacijo pridobimo bolnikovo zaupanje in spoštovanje, ter tako vplivamo na boljše medsebojno sodelovanje, boljše počutje in zadovoljstvo bolnikov kakor tudi na pozitiven izid zdravljenja.
Ključne besede: komunikacija, veščine komunikacije, onkološki bolnik, rak, paliativna oskrba, smrt, žalovanje
Objavljeno: 01.12.2014; Ogledov: 1381; Prenosov: 357
Celotno besedilo (689,86 KB) |
10. OTROKOVO DOŽIVLJANJE SMRTISonja Karlo, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem raziskovala kako otrok razumeva smrt. Raziskovala sem kako jo otrok razume, doživlja in kako mu jo razložiti. Poglobila sem se v otrokovo žalovanje in poiskala značilnosti le tega. Osredotočila sem se tudi na pomoč žalujočemu otroku. Razen pomoči družine in strokovne pomoči sem se posebej poglobila v pomoč, ki jo lahko nudijo vzgojitelji. V ta namen sem povzela nekaj otroške literature, ki vzgojiteljem in staršem lahko dobro služi kot iztočnica za pogovor o tej temi.
Pri empiričnem delu diplomske naloge sem v vrtcu Sonček Sv. Jurij ob Ščavnici izvedla skupinski standardizirani intervju z naprej pripravljenimi vprašanji. V njem je sodelovalo 60 otrok starih od 4 do 6 let. Za tri vzgojiteljice teh otrok sem pripravila kratki anketni vprašalnik o tem, koliko so se s temi otroki pogovarjale o smrti.
Pri obdelavi podatkov sem naredila vsebinsko analizo, kategorizacijo odgovorov in jih primerjala glede na starost in spol otrok. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike v razumevanju, doživljanju in komunikaciji o smrti, glede na starost otrok; med spoloma pa ni bilo zaznati značilnih razlik. Iz ankete, ki so ji izpolnile vzgojiteljice intervjuvanih otrok je bilo moč razbrati, da »smrti« ne posvečajo posebne pozornosti, ampak se je dotaknejo le ob bližajočem se prvem novembru.
Ključne besede: smrt, žalovanje, pomoč žalujočemu, vzgojitelj, komunikacija, literatura.
Objavljeno: 12.06.2013; Ogledov: 2415; Prenosov: 516
Celotno besedilo (1,10 MB) |
