| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Naslavljanje slabe novice: izobraževanje za srednješolske učitelje : izobraževanje za srednješolske učitelje
Amadeja Hanžekovič, 2023, magistrsko delo

Opis: Sporočanje oz. naslavljanje slabe novice je tema, ki je v zdravstvenem okolju in pri policiji relativno dobro raziskana, medtem ko je v šolskem okolju o tem le malo govora. Preventivnih intervencij, ki bi poskušale izboljšati kompetentnost učiteljev za naslavljanje slabe novice, je le peščica, čeprav šolsko okolje predstavlja prostor, v katerem mladostniki preživijo velik del svojega časa in so zato takšni pogovori skoraj neizogibni. Način, na katerega sporočimo ali predstavimo slabo novico, vpliva na celoten potek žalovanja in tudi na duševno zdravje žalujoče osebe. V tem magistrskem delu smo želeli povišati zaznan občutek kompetentnosti učiteljev za sporočanje slabe novice in ugotoviti, ali se delovna leta in izkušnje, empatija, odnosna kompetentnost, prepričanja o socialnem in emocionalnem učenju oz. svoji vlogi, površinsko in globinsko igranje strategij čustvenega dela ter blagostanje povezujejo s tem občutkom. Zanimalo nas je tudi, ali ga lahko s tem modelom napovemo in ali bo naše izobraževanje spremenilo tudi katerega izmed drugih merjenih konceptov. Vzpostavili smo stik s šolami iz Podravja in Pomurja ter jih razdelili v kontrolno in eksperimentalno skupino, v katerih smo izvedli izobraževanje na temo sporočanja slabe novice, ki je temeljilo na pilotni študiji. Izobraževanje je bilo razdeljeno na teoretični del in predstavitev primerov. Udeleženci so izpolnili dva vprašalnika v razmiku dveh do treh tednov s pomočjo spletnega orodja 1ka. Izvedli smo mešano ANOVO za preverjanje učinkov naše intervencije pri občutku kompetentnosti in tudi pri preostalih merjenih spremenljivkah. Preverili smo enostavne in glavne učinke tam, kjer je to bilo potrebno. Uporabili smo Pearsonov in Spearmanov korelacijski koeficient za preverjanje povezav merjenih spremenljivk in izvedli linearno multiplo regresijo za napovedovanje občutka kompetentnosti za sporočanje slabe novice. Ugotovili smo, da je naše izobraževanje izboljšalo občutek kompetentnosti za sporočanje slabe novice in je bilo s strani udeležencev ocenjeno kot koristno. K temu so najbolj pripomogle predstavitve primerov in konkretna navodila za ravnanje v takih situacijah. V drugem vprašalniku so bile zaznane spremembe v blagostanju udeležencev, ki se je v obeh skupinah znižalo. Skupini sta se pomembno razlikovali tudi v površinskem igranju, ki se je v eksperimentalni skupini znižalo, v kontrolni pa povišalo. Znižala se je tudi dimenzija predanost prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju v obeh skupinah. Izmed merjenih spremenljivk sta se le dve dimenziji prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju pomembno povezovali z občutkom kompetentnosti za sporočanje slabe novice, in sicer dimenziji udobje in predanost. Slednja se je povezovala negativno, prva pa pozitivno. Prav tako sta bila to edina pomembna napovednika zaznanega občutka kompetentnosti za sporočanje slabe novice, ki sta pojasnila četrtino variance, čeprav se je izkazal celoten model z osmimi napovedniki, ki je zajemal posamezne dimenzije prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju, pomemben pri napovedovanju občutka kompetentnosti. Raziskava ima veliko uporabno vrednost, saj smo ugotovili, da lahko z izobraževanjem izboljšamo kompetentnost učiteljev za sporočanje slabe novice, hkrati pa jo lahko napovemo na podlagi dveh dimenzij prepričanj učiteljev o socialnem in emocionalnem učenju. Ponuja vpogled v to področje v Sloveniji in predstavlja izhodišče za prihodnje raziskave ter razvoj novih intervencij.
Ključne besede: sporočanje slabe novice, izobraževanje, občutek kompetentnosti, žalovanje, šolsko okolje, socialna podpora
Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 538; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

2.
Razvoj, implementacija in evalvacija intervencije za krepitev duševnega zdravja žalujočih : magistrsko delo
Sabina Majerič, 2022, magistrsko delo

Opis: Žalovanje po smrti bližnjega je odziv na pomembno izgubo, s katero se sčasoma srečamo vsi. Kljub temu da večina posameznikov skozenj zmore brez dodatne strokovne opore, jo pomemben odstotek posameznikov potrebuje, saj zaznajo poslabšanje svojega duševnega zdravja. Pomen dostopnosti opore za žalujoče je bil v času Covida-19 dodatno izpostavljen, zato smo na podlagi pregleda psihološke literature o učinkovitih metodah za delo z žalujočimi razvili, implementirali in evalvirali preventivno skupinsko spletno intervencijo, sestavljeno iz treh 1,5-2 urnih delavnic z imenom Skupaj skozi žalovanje. Intervencija temelji na pregledu psihološke literature o učinkovitosti psiholoških metod in intervencij za krepitev duševnega zdravja žalujočih. Prva delavnica se je osredotočala na soočanje z izgubo in čustva, ki jih žalujoči pogosto doživljajo. Pozornost smo namenili tudi opuščanju omejujočih predvidevanj o čustvih, da bi spodbudili boljše razumevanje procesa žalovanja. Druga delavnica se je osredotočala na izzive, ki se pojavljajo tekom iskanja in nudenja opore, vključujoč izziv komuniciranja svojih potreb bližnjim. Tekom zadnje delavnice smo poudarili pomen nadaljevanja odnosa s pokojno osebo in nadaljevanja z življenjem žalujočega posameznika. Vsaka od delavnic je temeljila na diskusiji s skupino, psihoedukaciji in vajah izraznega pisanja. Kontrolna skupina je lahko sodelovala v krajši intervenciji po tem, ko so bili udeleženci v tej skupini razvrščeni na čakalno listo za dva tedna. V raziskavo je bilo nazadnje vključenih 17 posameznikov v eksperimentalni in 15 v kontrolni skupini. Kvantitativno smo preverjali učinke intervencije na depresivno simptomatiko, simptome posttravmatske stresne motnje, eksternaliziran in internaliziran nadaljujoč odnos s pokojnikom ter zaznano socialno oporo. Za tem smo preko kvalitativne vsebinske in tematske analize naslavljali raziskovalna vprašanja o učinkih intervencije na proces in dojemanje žalovanja pri žalujočih, o učinkih na njihove odnose z bližnjimi ter kako je zaznane učinke spremenilo izrazno pisanje. Kljub temu da razvita intervencija v splošnem ni pokazala statistično pomembnih učinkov na duševno zdravje žalujočih, trendi in kvalitativne analize nakazujejo, da učinkovito krepi njihovo pozitivno duševno zdravje. Podrobneje so kvalitativne analize pokazale, da intervencija spodbuja prepoznavanje notranjih moči žalujočih, saj jim pomaga pri soočanju z bolečino izgube v podpirajočem okolju skozi aktivnosti, ki lajšajo refleksijo in izražanje čustev ter nadaljevanje odnosa s pokojno osebo, kar nadaljnje vodi do prepoznavanja izzivov in kakovosti trenutnega podpornega sistema žalujočega. Izrazno pisanje se je na tem področju pokazalo kot ključna aktivnost. Hkrati soočanje tekom intervencije omogoča spreminjanje kognitivnih shem osebe, ki kljub naporni izkušnji vodi do izboljšanja razumevanja procesa žalovanja ter v njegovo normalizacijo. Tem spremembam sledi še več prepoznavanja lastnih moči, izboljšanje počutja ter upanje na svetlo prihodnost, v katero posameznik lahko uspešno integrira svojo izgubo. Nazadnje smo prepoznali še pozitivne učinke intervencije na odnose žalujočih s svojimi bližnjimi v obliki spodbujanja konstruktivnih pogovorov. Na podlagi vsebinske in tematske analize zbranih podatkov predstavljamo tudi procesni model skupinskih spletnih intervencij kot vlak do prepoznavanja lastnih moči.
Ključne besede: žalovanje, duševno zdravje, spletna skupinska intervencija
Objavljeno v DKUM: 18.01.2023; Ogledov: 670; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

3.
Soočanje mladostnikov s smrtjo pomembnih drugih
Kaja Vajda, 2020, diplomsko delo

Opis: Zavedati se moramo, da je smrt posameznika težka in neizogibna situacija v življenju, na katero se vsakdo odzove drugače. Pri svojem delu se medicinske sestre veliko krat srečajo s smrtjo, a zelo pogosto pozabijo na žalujoče svojce in jim namenijo samo dve besedi - moje sožalje. Med žalujočimi svojci so tudi mladostniki, zato smo želeli raziskati, kako se mladostniki v težkih trenutkih soočajo s smrtjo pomembnih oseb. V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil dostopen na internetnih medijih za vsakogar. V raziskavi je sodelovalo 161 mladostnikov starih med 16. in 18. letom, ki so se že srečali s smrtjo. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa SPSS-a, rezultate smo predstavili z opisno in sklepno statistiko v obliki grafov in tabel. Z raziskavo smo ugotovili, da se je več kot polovica mladostnikov soočilo z izgubo bližnjega. Mladostniki so v času žalovanja imeli podporo svojih bližnjih, ampak še vedno ostajajo mladostniki, ki v žalovanju ostajajo sami. Ne glede na spol, tako moški kot ženske, žalujejo za svojim bližnjim okoli dveh let. Ocenjujemo, da je vsaka izguba bližnjega težka in boleča. Pri soočanju s smrtjo imajo mladostniki pomoč in oporo svojih bližnjih, ki jim znajo prisluhniti. Pomembno se nam zdi, da bi zdravstveni delavci, več časa namenili žalujočim svojcem, saj so prve osebe, ki morajo svojcem povedati žalostno vest.
Ključne besede: izguba, žalost, žalovanje, pomoč žalujočim, adolescent
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 984; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (524,69 KB)

4.
Doživljanje psihološke izgube dementnega starša - kvalitativna raziskava
Monika Susič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava izkušnje odraslih otrok dementnega starša, natančneje njihovo doživljanje psihološke izgube le-tega. Izvedenih je bilo devet polstrukturiranih intervjujev z odraslimi otroki dementnega, še živečega starša. Pridobljeni podatki so bili analizirani kvalitativno, in sicer z uporabo interpretativne fenomenološke analize. Na podlagi kodiranja podatkov so bile oblikovane štiri glavne teme (zaznane spremembe pri staršu, vloga skrbnika dementnega starša, doživljanje psihološke izgube dementnega starša, socialna opora) in trinajst podtem. Pokazalo se je, da je doživljanje psihološke izgube dementnega starša individualen proces, ki ga večinoma spremljajo neugodna občutja. Razumevanje in osmišljanje tega doživljanja se je med udeleženci razlikovalo. Psihološko izgubo so razumeli bodisi kot izgubo odnosa z dementnim staršem bodisi kot izgubo samega starša bodisi kot življenjsko izkušnjo. Prisotne so bile tudi druge individualne razlike v njihovih opisih. Žalovanje pred smrtjo se je večinoma pojavilo pri tistih udeležencih, katerih demenca starša je bila v naprednejši obliki, kar pa ni povzročilo večje prisotnosti neugodnih občutij. Pomemben dejavnik, ki so ga udeleženci izpostavili, je bil sprejemanje stanja. Raziskovanje tega področja je pomembno, saj je demenca stanje, ki ne preoblikuje zgolj življenja diagnosticiranega posameznika, temveč tudi življenja preostalih družinskih članov.
Ključne besede: psihološka izguba, žalovanje pred smrtjo, dementen starš, odrasli otroci, kvalitativna raziskava
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 2060; Prenosov: 779
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

5.
Vloga šolske svetovalne službe v procesu žalovanja otroka in mladostnika
Nastja Stropnik Naveršnik, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali s smrtjo kot travmatično izkušnjo, s katero se srečujejo (žal) tudi otroci in mladostniki. Smrt je težka, a neizogibna situacija v življenju, na katero se tako odrasli kot otroci različno odzovemo. V teoretičnem delu smo predstavili definicijo smrti in žalovanja, razložili namen žalovanja in pojasnili, zakaj je pomembno, da gre otrok oziroma mladostnik skozi proces žalovanja. Opisali smo, kako se različno stari otroci in mladostniki soočajo s smrtjo ter kako jo razumejo, predstavili smo čustva, ki spremljajo otroka v soočanju s smrtjo. Otrok ob smrti bližnjega potrebuje pomoč bližnjih, njihovo naklonjenost, zaupanje in občutek varnosti, nemalokrat pa je potrebna tudi pomoč izven družinskega kroga. Stiska ob izgubi bližnjega, ki bremeni otroka oziroma mladostnika, lahko vpliva tudi na njegovo šolsko življenje, zato je zelo pomembno, da šola otroku predstavlja varno in ljubeče okolje. Pri tem imata ključno vlogo razrednik in šolska svetovalna služba. Šolski svetovalni delavec lahko otroku oziroma mladostniku, ki žaluje, pomaga posredno in neposredno, v veliko pomoč pa je lahko tudi učenčevemu razredniku in drugim učiteljem, ki delajo s takšnim učencem. Našteli smo nekaj oblik pomoči šolskega svetovalnega delavca učencu, ki žaluje. V empiričnem delu smo raziskovali, ali smrt bližnjega vpliva na otrokovo oziroma mladostnikovo vedenje, čustvovanje, duševno stanje in psihosomatske spremembe, ali smrt in žalovanje vplivata na učenčev učni uspeh, njegovo osredotočenost in razumevanje snovi. Zanimalo nas je, ali se učitelji razredniki počutijo kompetentne za pomoč učencem v procesu žalovanja in kako ocenjujejo uspešnost obravnave učencev v šolski svetovalni službi. Empirični del temelji na iskanju razlik med razumevanjem smrti osnovnošolcev na razredni stopnji in srednješolcev – gimnazijcev, primerjali smo mnenja učiteljev glede na njihovo delovno dobo in smer poučevanja. Za pridobivanje odgovorov smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je bil namenjen učiteljem razrednega pouka in gimnazijskim profesorjem. Anketiranje je potekala ob koncu šolskega leta 2016/2017, v njem pa je sodelovalo 160 učiteljev.
Ključne besede: smrt, žalovanje, otroci, mladostniki, šolska svetovalna služba, obravnava učenca, razrednik
Objavljeno v DKUM: 13.10.2017; Ogledov: 1875; Prenosov: 406
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

6.
Doživljanje smrti pri predšolskem otroku
Anja Skarlovnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko doživljanja smrti pri predšolskem otroku. Ukvarjali smo se predvsem z miselnostjo o smrti. Tema, ki smo ji izpostavljeni skorajda dnevno, vključno z našimi najmlajšimi, je danes problem širšega družbenega okvirja, saj je odnos do umiranja, smrti in žalovanja še dandanes prikrit. Večina ljudi se poskuša misli na smrt izogniti. Če temu dodamo še strah, tesnobo in zmedenost odraslih ob teh težkih situacijah, je prezrtost predšolskih otrok še toliko večja. Predšolski otroci so za odrasle še vedno »mali ljudje«, ki smrti ne razumejo. Z diplomskim delom želimo dokazati to zmoto odraslih in predstaviti doživljanje smrti z otroške plati. Diplomsko delo združuje teoretični in empirični del. V teoretičnem delu opredeljujemo splošni pomen besed smrt, umiranje in izgubo ter religiozni pogled na smrt. Posebno pozornost smo namenili tudi procesu žalovanja in doživljanju smrti pri predšolskem otrokom, o izgubah in o pogovoru o smrti s predšolskim otrokom. V okviru empiričnega dela je prikazana raziskava o vlogi staršev pri seznanitvi predšolskega otroka s pomenom besede smrt in o doživljanju izgube otroku bližnje osebe. Ugotovili smo, da v pogovoru s predšolskim otrokom o smrti obstajajo razlike med religiozno usmerjenimi in nereligiozno usmerjenimi družinami. Potrebne informacije smo pridobili z deskriptivno metodo, anketnim vprašalnikom, ki smo ga razdelili med starše vrtca Laško. Rezultati so obdelani s programom SPSS in izraženi v absolutnih in odstotnih frekvencah ter preglednično prikazani.
Ključne besede: predšolski otrok, smrt, izguba, žalovanje, pogreb.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2017; Ogledov: 1762; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

7.
Kako z didaktično igro otroku približati temo o smrti in žalovanju
Sanja Stanković Petrović, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljamo smrt in žalovanje kot pomembno temo, ki je del vzgoje in izobraževanja otrok v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu utemeljujemo, da je smrt del življenja ter da je potrebno otroku predstaviti jasne in razumljive informacije vezane na to temo, ob tem pa upoštevati otrokovo razvojno stopnjo in individualne značilnosti. Prav tako je pomembno, da odrasli dobro poznamo in razumemo procese žalovanja, tako pri odraslih kot pri otrocih, saj se proces žalovanja lahko prav tako razlikuje glede na starostno obdobje in druge okoliščine. Ugotavljamo tudi, da je še vedno premalo didaktičnih gradiv, ki se dotikajo te teme, zato smo v praktičnem delu naloge oblikovali in izdelali didaktično igro, ki lahko strokovnim delavcem v vrtcu in v začetnih razredih osnovne šole pomaga pri obravnavi te zahtevne tematike. Pri oblikovanju igre smo bili pozorni na posamezna didaktična načela (načelo nazornosti, načelo postopnosti, od lažjega k težjemu ipd.) ter na taksonomijo zahtevnostnih stopenj pri postavljanju vprašanj o temi smrt in žalovanje. Igro smo uporabili v skupini otrok starih od pet do šest let (N = 23), izmerili smo tudi učinke uporabe igre glede na znanje otrok. Rezultati so pokazali, da sta slikanica in didaktična igra ustrezna za drugo starostno obdobje ter da pripomoreta k učenju otrok o smrti in žalovanju. Z ocenjevanjem napredka v znanju otrok smo dokazali, da so nastale razlike v znanju pred in po načrtovani dejavnosti. S tem smo dosegli še en cilj diplomske naloge, in sicer prispevati kakovostno didaktično sredstvo, ki je lahko v pomoč vzgojiteljem in staršem oziroma vsem, ki delajo z otroki.
Ključne besede: Smrt, žalovanje, predšolski otrok, slikanica, didaktična igra.
Objavljeno v DKUM: 25.07.2017; Ogledov: 2831; Prenosov: 580
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

8.
Žalovanje predšolskih otrok ob izgubi pomembne osebe
Lucija Gorenak, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Žalovanje predšolskih otrok ob izgubi pomembne osebe je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Z diplomsko nalogo sem želela spoznati in izvedeti, ali se v vrtcu vzgojitelji ter vzgojiteljice pogovarjajo o smrti z otroki, ali je smrt večinoma tabu tema, ki se ji izogibajo in pred to temo otroke obvarujejo, ter tudi, na kakšne načine to temo obravnavajo v vrtcu. V prvem, teoretičnem, delu diplomske naloge sem pisala o smrti in žalovanju ter doživljanju smrti in žalovanja pri otrocih. Opredelila sem, kaj je smrt in žalovanje, katere so faze žalovanja, pomoč pri žalovanju ter ali je pravilno, da otrok vidi odraslega jokati oziroma žalovati. V nadaljevanju sem pisala o tem, kako otrok razume smrt, kako otroku razložimo smrt, odziv otroka na smrt bližnje osebe ter smrt staršev ter ali naj se otrok udeleži pogreba ali ne. Ob koncu teoretičnega dela sem obravnavala pomembno temo, in sicer, kako pomagati otroku ob izgubi njemu pomembne osebe. Dodala sem tudi nekaj primerov literature, s katero si lahko pomagamo, ko se s predšolskim otrokom želimo pogovoriti o žalovanju ali smrti. V empiričnem delu sem imela s pomočjo anketnega vprašalnika, ki sem ga razdelila med vzgojiteljice ter pomočnice vzgojiteljic, namen ugotoviti, ali imajo vzgojitelji ter pomočniki vzgojiteljev izkušnje z otrokom, ki je doživel izgubo njemu pomembne druge osebe in kako v vrtcu to temo obravnavajo. V empiričnem delu so interpretirani in predstavljeni rezultati raziskave, ki so bili obdelani s pomočjo programa Microsoft Office Excel. Ugotovila sem, da se v vrtcih z otroki o smrti veliko pogovarjajo, vendar se te teme večinoma ne dotikajo, če to ni zares potrebno. Znajo izbrati pristope pogovora z otrokom in pomoči otroku, ki izgubi njemu bližnjo osebo.
Ključne besede: žalovanje, smrt, otrok, vzgojitelj, vrtec, čustva
Objavljeno v DKUM: 02.06.2017; Ogledov: 2083; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

9.
DRUŽINA PREDŠOLSKEGA OTROKA IN SMRT
Sabina Gaberc, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Predmet diplomskega dela je doživljanje smrti v družini s predšolskim otrokom, s posebnim poudarkom na doživljanju smrti predšolskega otroka v njegovi družini. Tema nas je zanimala tudi zato, ker sem v svoji preteklosti in sedaj v bližnji okolici zasledila zadržano obnašanje in ravnanje odraslih do predšolskih otrok ob doživljanju smrti v družini. Le-ti največkrat v odnosu do predšolskega otroka postanejo zadržani in tihi in o smrti sploh nočejo spregovoriti. Res pa je, da smrt ni nevsakdanja stvar. To je del našega življenja in z njo se vsak od nas kdaj sooči. Tudi v vrtcu se o tej temi sploh ne pogovarjajo, saj ocenjujejo, da to v vzgojno in izobraževalno delo vrtca ne spada. Prepričani pa smo, da imajo otroci pravico izvedeti čim več o smrti. Tudi starši se izogibajo tako pogovorom kot vprašanjem o tej družbeni tabu temi. Največkrat so prepričani, da so njihovi predšolski otroci premajhni za pogovore o smrti in da vsebin ne bodo razumeli. Še več, bojijo se, da jih bodo teme vznemirile in prestrašile. Sami pa ocenjujemo prav nasprotno. Pogosto se namreč zdi, da imajo odrasli večje težave, tako s pogovori kot s samim doživljanjem smrti, kot pa otroci. Otroci se lažje spopadajo z njo. Prav tako lažje doživljajo žalovanje, če jim seveda starši dovolijo žalovati na njihov način. Pri obravnavi zadanega problema diplomske naloge smo zaznali tudi pomembne razlike med žalovanjem odraslih in žalovanjem otrok. Spoznali smo namreč, da otroci niso tako ranljivi, kot jih včasih ocenjujemo odrasli, ampak so razumevajoča bitja, ki razumejo življenje in pojave v njem. Za potrebe emiričnega dela diplomske naloge smo opravili intervju s starši predšolskih otrok, s predšolskimi otroki in vzgojitelji, ki so se soočali s smrtjo. V teoretičnem delu smo predstavili vlogo družine za predšolskega otroka ob primeru smrti s posebnim ozirom na doživljanju, razumvanju in soočanju s smrtjo. V empiričnem delu pa smo izvedli analizo dobljenih empiričnih rezultatov s komentarji. Preverili smo tudi zastavljene raziskovalne hipoteze.
Ključne besede: družina, doživljanje smrti, smrt kot tabu tema, izguba, vzroki smrti, žalovanje
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 2117; Prenosov: 475
.pdf Celotno besedilo (915,36 KB)

10.
PALIATIVNA OSKRBA ONKOLOŠKIH PACIENTOV V TERMINALNI FAZI ŽIVLJENJA
Irena Murgoska, 2016, diplomsko delo

Opis: Paliativna zdravstvena nega je ključni del paliativne onkološke oskrbe. Osrednjo vlogo imata pacient in njegova družina. Kakovostno paliativno oskrbo se lahko zagotovi le s sinhronim delovanjem vseh članov paliativnega tima, še posebej medicinskih sester. Namen diplomskega dela je predstaviti paliativno zdravstveno nego in oskrbo onkoloških pacientov v terminalni fazi življenja in opredeliti vlogo medicinske sestre na področju onkološke paliativne zdravstvene nege.
Ključne besede: paliativna zdravstvena nega in oskrba, umiranje, bolečina, žalovanje, komunikacija, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 12.05.2016; Ogledov: 3003; Prenosov: 520
.pdf Celotno besedilo (829,24 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici