1. Moč lutke za izražanje otrokovih čustev : diplomsko deloEva Roj, 2021, diplomsko delo Opis: Lutka je otrokov zaupnik in zaveznik, zato jim je lahko v veliko pomoč pri izražanju čustev. V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti in uporabo lutkovnih tehnik. Osredotočili smo se na tehnike, ki smo jih uporabili v praktičnem delu diplomskega dela. Predstavili smo pomen čustev, kako so čustva koristna in dragocena v predšolskem obdobju. Podrobneje smo raziskali osnovna čustva – veselje, žalost, jezo in strah. Lutko in čustva smo povezali v poglavjih, kjer smo opisali metode dela z lutko in predstavili vlogo lutke v čustvenem razvoju otroka. Pri izvedbi praktičnega dela smo spoznali, da imajo otroci izredno radi lutke in delo z njimi. Lutka jih privlači, motivira, spodbudi in jim daje možnost za izboljšanje na vseh področjih razvoja. Namen diplomskega dela je bil uporabiti lutko kot pripomoček za lažje prepoznavanje in izražanje čustev. Skozi premišljeno pripravljene priprave so otroci usvojili to, kar smo si zadali. Znanje otrok o čustvih se je povečalo, čustva so se naučili prepoznati, jih ponotranjiti in vedo povedati, zakaj določeno čustvo občutijo.
Ključne besede: otrok, lutka, čustva, veselje, jeza, žalost, strah
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 935; Prenosov: 153
 Celotno besedilo (1,59 MB) |
2. Soočanje mladostnikov s smrtjo pomembnih drugihKaja Vajda, 2020, diplomsko delo Opis: Zavedati se moramo, da je smrt posameznika težka in neizogibna situacija v življenju, na katero se vsakdo odzove drugače. Pri svojem delu se medicinske sestre veliko krat srečajo s smrtjo, a zelo pogosto pozabijo na žalujoče svojce in jim namenijo samo dve besedi - moje sožalje. Med žalujočimi svojci so tudi mladostniki, zato smo želeli raziskati, kako se mladostniki v težkih trenutkih soočajo s smrtjo pomembnih oseb.
V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil dostopen na internetnih medijih za vsakogar. V raziskavi je sodelovalo 161 mladostnikov starih med 16. in 18. letom, ki so se že srečali s smrtjo. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa SPSS-a, rezultate smo predstavili z opisno in sklepno statistiko v obliki grafov in tabel.
Z raziskavo smo ugotovili, da se je več kot polovica mladostnikov soočilo z izgubo bližnjega. Mladostniki so v času žalovanja imeli podporo svojih bližnjih, ampak še vedno ostajajo mladostniki, ki v žalovanju ostajajo sami. Ne glede na spol, tako moški kot ženske, žalujejo za svojim bližnjim okoli dveh let.
Ocenjujemo, da je vsaka izguba bližnjega težka in boleča. Pri soočanju s smrtjo imajo mladostniki pomoč in oporo svojih bližnjih, ki jim znajo prisluhniti. Pomembno se nam zdi, da bi zdravstveni delavci, več časa namenili žalujočim svojcem, saj so prve osebe, ki morajo svojcem povedati žalostno vest.
Ključne besede: izguba, žalost, žalovanje, pomoč žalujočim, adolescent
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 1144; Prenosov: 164
Celotno besedilo (524,69 KB) |
3. Freude und Trauer in deutschen Phrasemen (Versuch einer onomasiologischen Anordnung)Mateja Belak, 2010, diplomsko delo Opis: Die Emotionen sind zum Gegenstand vieler Diskussionen und Studien der Sprachwissenschaftler geworden. Sie diskutieren über die theoretischen Fragen, die aus dem Zusammenhang zwischen der Sprache und den Emotionen und ihren symbiotischen Einfluss aufeinander, hervorgehen. Und weil diese starke Beeinflussung der Emotionen und der Sprache schon seit langem bestätigt ist, muss man sie in der modernen Sprachwissenschaft berücksichtigen. Absicht dieser Diplomarbeit war diejenigen Phraseme zu sammeln, die sich auf die Emotionsbegriffe Freude und Trauer beziehen, ein Begriffsystem zu erstellen in welches diese Phraseme angeordnet werden und die These von Igor Ol'šanskij zu widerlegen, die besagt, dass die phraseologischen Benennungen die Tendenz zum negativen Pol der Emotionalität aufweisen. Das endgültige Ziel der Diplomarbeit war ein Versuch der Erstellung eines übersichtlichen onomasiologischen Wörterbuchs der Gefühle Freude und Trauer. Im verlaufe der Diplomarbeit wurde die deskriptive Methode, die Methode der Sammlung, Erstellung, Analyse und der Klassifikation benutzt. Das Resultat der Diplomarbeit ist ein geordnetes Begriffsystem für die Emotionsbegriffe Freude und Trauer, dasd als solches eine mögliche Grundlage für ein onomasiologisches Wörterbuch bietet. Die These von Igor Ol'šanskij wurde, wie angekündigt, widerlegt, weil die Analyse bewiesen hat, das die phraseologischen Benennungen die Tendenz zum positivem Pol der Emotionen aufweisen.
Ključne besede: : frazeologija, frazem, onomaziologija, čustva in jezik, veselje, žalost, slovar
Objavljeno v DKUM: 22.07.2010; Ogledov: 3072; Prenosov: 272
Celotno besedilo (1,09 MB) |
