| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Posodobitev tračne žage z avtomatskim podajanjem : diplomsko delo
Nino Frumen, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena posodobitev tračne žage z avtomatskim podajalnikom. Predstavljene so vse komponente, ki jih je bilo potrebno zamenjati, potek izdelave novega komandnega pulta in ustreznih nosilcev komponent. Prav tako je predstavljeno ponovno elektro ožičenje vseh komponent in izdelava novega elektro načrta v programu Eplan. Predstavljena pa je tudi izdelava novega HMI zaslona v programu TIA Portal in uporabnost programa optiCutter v proizvodnji. Na koncu so zapisana navodila za uporabo žage. Cilj diplomske naloge je bilo zagotoviti natančno delovanje žage in posledično hitrejše ter kvalitetnejše razrezovanje v proizvodnji.
Ključne besede: Eplan, elektro vezava, TIA portal, tračna žaga, avtomatski podajalnik
Objavljeno v DKUM: 15.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (6,64 MB)

2.
Konstruiranje mobilne tračne žage za razrez hlodovine : diplomsko delo
David Hode, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava konstruiranje mobilne tračne žage za razrez hlodovine. Glavni cilj je bil konstruirati prenosljivo žago, ki omogoča učinkovito žaganje lesa na različnih lokacijah s poudarkom na stabilnosti, prenosljivosti, varnosti in enostavni uporabi. Raziskali smo različne variante, izbrali ustrezne materiale in optimizirali idejo. Modeliranje smo izvedli v programu SolidWorks, kjer smo upoštevali vse omejitve. Izvedli smo tudi trdnostno analizo po metodi končnih elementov. Končni izdelek omogoča visoko kakovost razreza in fleksibilno uporabo v gozdarstvu predvsem za domačo uporabo.
Ključne besede: konstruiranje, mobilna tračna žaga, razrez hlodovine
Objavljeno v DKUM: 09.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

3.
Investicijski načrt za žagarski obrat Guček
Marta Guček, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je pripravljena finančna analiza in investicijski načrt na lastnem žagarskem obratu. Opravljene analize temeljijo na realnem primeru, kjer so upoštevani skupni stroški in prihodki na žagi. Poleg tega smo opravili še simulacijo investicije sušilnice in peletirke. V enem od poglavij smo predstavili standard za razvrščanje konstrukcijskega lesa pravokotnega prečnega prereza po trdnosti, ki smo ga pridobili v letu 2020 in pomeni veliko prednost na slovenskem in prav tako na evropskem trgu. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, ali je naša dejavnost z vidika ekonomike poslovanja upravičena. Obe investiciji smo ocenjevali, upoštevajoč obrestno mero 4 %. Ocena investicije za peletirko bi se nam povrnila v 6 letih, saj je takrat prvič pozitivno ocenjena vrednost NSV. V našem primeru znaša ocena NSV 12.558,66 €. Interna stopnja donosnosti pri peletirki, kjer je vrednost NSV še pozitivna, znaša 6,52 %. Za sušilnico bi se nam investicija povrnila v 3 letih, saj je takrat neto sedanja vrednost prvič pozitivna in znaša 21.055,57 €.
Ključne besede: ekonomika, finančna analiza, žaga, simulacija
Objavljeno v DKUM: 10.08.2021; Ogledov: 1101; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

4.
Prenova krmilja in avtomatizacija žage za razrez hlodovine
Peter Golenač, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana horizontalna tračna žaga za razrez hlodovine. Opisana je klasična in delno avtomatizirana žaga s celotno progo. Spoznamo se s sistemom rezanja v ročnem in avtomatskem načinu. Predstavljene so izboljšave z induktivnimi senzorji in nadgradnja programa v krmilniku UNITRONICS V280. Mehanska stikala na progi smo zamenjali z induktivnimi stikali.
Ključne besede: avtomatizacija, horizontalna žaga, induktivni senzor, krmilnik
Objavljeno v DKUM: 08.10.2018; Ogledov: 1118; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

5.
PRENOVA PRIREZOVALNE ŽAGE
Janez Klemenčič, 2016, diplomsko delo

Opis: V proizvodnih linijah za izdelavo lepljencev se za odpravo napak v strukturi lesa uporabljajo prirezovalne žage. Prirezovalne žage izrezujejo označene napake iz lesa. Tehnologija izdelave lepljenih nosilcev zahteva natančen ter zanesljiv stroj. Prvotno krmilje prirezovalne žage je bilo izdelano z Beckhoff krmilno opremo, vendar se je zaradi zahtev trga pojavila težnja, da se prvotno krmilje Beckhoff nadomesti s Siemensovo krmilno opremo. S prihodom nove družine krmilnikov 1500, proizvajalca Siemens, ki imajo procesorsko zmogljivost ustrezno zahtevam delovanja stroja, je bila možna zamenjava opreme, s tem pa rekonstrukcija krmilja prirezovalne žage. Z zamenjavo krmilja prirezovalne žage smo istočasno posodobili varnostno krmilje. Dosedanja relejna izvedba varnostnega krmilja se je z uporabo varnostnega krmilnika iz družine 1500F proizvajalca Siemens prenesla na višji nivo. Kontrola delovanja varnostnega nivoja se izvaja v PLC kodi.
Ključne besede: prirezovalna žaga, krmiljenje stroja, varnostna tehnika, PLK
Objavljeno v DKUM: 29.08.2016; Ogledov: 1439; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

6.
Priprava informacij za odločanje o ustanovitvi podjetja v lesnopredelovalni industriji v kriznih razmerah
Andreja Krivec, 2016, diplomsko delo

Opis: Po letu 2007 je kriza zajela praktično vso svetovno gospodarstvo, in Slovenija ni izjema, kar se kaže v različnih panogah, še posebej delovno intenzivnih, kot je lesnopredelovalna industrija. Kljub slabim rezultatom poslovanja v tej panogi, je za ustanovitev podjetja lesnopredelovalne narave, kot je žaga, še vedno veliko potenciala. S pomočjo investicijskega načrta smo analizirali trg in rezultate pridobili s finančno analizo. Kazalniki investiranja so ugodni, relativna neto sedanja vrednost projekta je 1,76, interna stopnja donosnosti pa 20,49 %. Glede na rezultate lahko sklepamo, da je lahko za malo podjetje z žago kriza priložnost, saj je dosti ponudbe kadrov s potrebnim znanjem, ponudba lesa je v Sloveniji velika, saj je nenazadnje tretja v Evropi po poraščenosti z gozdom, trg za prodajo pa velik, saj je podjetje vezano predvsem na izvoz in trg predstavlja praktično celo Evropo.
Ključne besede: kriza, žaga, investicijski načrt, finančna analiza, neto sedanja vrednost projekta, interna stopnja donosnosti
Objavljeno v DKUM: 14.06.2016; Ogledov: 1234; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

7.
Kriteriji za določitev izbire krožnih žag za odrez na liniji za izdelavo cevi
Ivan Ocvirk, 2016, diplomsko delo

Opis: V proizvodnji imamo linije za izdelavo cevi z vročim in hladnim odrezom. Na linijah predelujemo različne vrste materialov, za katere je potrebno določiti optimalne pogoje odrezovanja. Optimalni pogoji odrezovanja so osnova za obstojnost krožnih žag, kar pa je pomembno za obvladovanje stroškov razreza na enoto proizvoda. Diplomska naloga obravnava žage s katerimi vršimo odrez na linijah za izdelavo cevi. Podani so osnovni parametri, s katerimi se vrši odrez materiala, iz katerih se izdelujejo cevi.
Ključne besede: krožna žaga, obstojnost krožnih žag, profilirna linija za izdelavo cevi, leteči odrez, cevni profili, optimalni pogoji odrezovanja.
Objavljeno v DKUM: 02.03.2016; Ogledov: 1182; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

8.
Analiza gospodarnosti proizvodnje pri predelavi lesa
Rok Hribernik, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z analizo gospodarnosti proizvodnje pri predelavi kvalitetnega lesa na kmeriji Hribernik. Poleg kmetijske dejavnosti se na kmetiji Hribernik ukvarjamo s predelavo različnih kvalitet lesa. Največji delež predelave predstavlja najkvalitetnejši les, ki se uporablja za izdelavo oken in vrat. Opravljena analiza temelji na realnem primeru, kjer so upoštevani vsi stroški, ki nastanejo med predelavo. Izračunali smo izkoristek lesa, strojne ure strojev in dobiček. Ugotovili smo, katere dejavnosti so dobičkonosne in kakšen prihodek ustvarjajo. Izračunali smo tudi stroške ter razmislil o možnih rešitvah, ki bi zmanjšale stroške ter tako izboljšale gospodarnost proizvodnje.
Ključne besede: predelava lesa, analiza gospodarnosti proizvodnje, kmetija Hribernik, žaga, sušilnica za les
Objavljeno v DKUM: 12.11.2014; Ogledov: 1639; Prenosov: 426
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

9.
Simulacija hidravličnega podajalnega pogona tračne žage
Jožef Haužar, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bom zasnoval lastno izvedbo naprave za rezanje cevnih prirobnic, oziroma tračno žago. Moj namen je bil narediti dvokolutno tračno žago s hidravličnim podajalnim gibanjem. V diplomskem delu je prikazan model tračne žage, opis hidravličnih delov in izdelano elektrohidravlično krmilje. Tračna žaga je bila skonstruirana s pomočjo programskega paketa Catia V5r20. V tej nalogi sta narejena tako model, kakor tudi celotni krmilni sistem. Narejen je opis delov glavnega in podajalnega gibanja tračne žage. Napisan je tudi krmilni program delovanja tračne žage v programu Siemens S7/200. Narejena je simulacija v Automation studio 5, kjer je razviden potek delovanja cilindrov, vklapljanje elektromagnetnih ventilov.
Ključne besede: Tračna žaga, podajalni pogon, simulacija, krmilje
Objavljeno v DKUM: 18.10.2013; Ogledov: 1706; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

10.
STARE PRAKSE TRAJNOSTNE RABE VODE V OBČINI BLED
Metka Pazlar, 2012, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomskega dela je najprej obravnavano vodovje kot sestavni del pokrajine, v kateri leži občina Bled. V nadaljevanju so z vidika rabe vode predstavljene in opisane tradicionalne rabe vode na tem območju. Blejsko jezero, Sava Bohinjka in Sava Dolinka že od nekdaj nudijo ugodne pogoje za turizem, ostanki več stoletij nazaj delujočih mlinov in žag na potokih so samo še nema priča takratne rabe vode, prav tako pa se spreminja tudi oskrba s pitno vodo in raba vode v kmetijstvu. Naloga poudarja pomen varovanja voda, predvsem zaščito pitne vode, ki je ni v izobilju, pa tudi jezer. Prebivalci že od nekdaj iščejo zaščito pred erozijo in poplavami. Kranjska stena je primer dobre slovenske prakse zaščite brežin. Nekatere tradicionalne prakse rabe vode so se v obdobju globalizacije že skoraj povsem izgubile, zato je poznavanje lokalnih primerov še toliko bolj pomembno za trajnostni razvoj.
Ključne besede: raba vode, mlin, žaga, vodovod, turizem, kranjska stena, varovanje voda
Objavljeno v DKUM: 12.02.2013; Ogledov: 1949; Prenosov: 406
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici