1. Samostana Vetrinj in Žiče, njuna dvora v Mariboru ter njuna posest v bližini Maribora : magistrsko deloŠpela Kuhar, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je beseda tekla o dveh pomembnih samostanih (Žiče in Vetrinj) ter njunih dvorih v mestu Maribor, obenem pa je bil podrobno narejen pregled vseh posesti, ki sta si jih samostana z leti pridobila v svojo last, bodisi z darovnicami ali nakupi. Za lažje razumevanje celotne naloge je na začetku nekaj besed namenjenih mestu Maribor in njegovemu razvoju v srednjem veku. Nato pa sledi predstavitev obeh samostanov ter njunih dvorov in kratek pregled dogajanja v samostanih skozi stoletja.
Ključne besede: Vetrinjska cisterca, Žička kartuzija, samostanska posest, žički dvor, vetrinjski dvor.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 496; Prenosov: 51
 Celotno besedilo (1,95 MB) |
2. Umetnostni spomeniki na Spodnjem Štajerskem na skicah in risbah Carla Haasa kot vir za umetnostno zgodovinoDoroteja Kotnik, 2018, magistrsko delo Opis: Zapuščina Carla Haasa je pomemben vir za umetnostnozgodovinsko raziskovanje, saj nam predstavi umetnostne spomenike Spodnje Štajerske v času tretje četrtine 19. stoletja, preden so začeli vanje obsežno posegati. Med zapuščino se velik del dokumentacije navezuje na umetnostne spomenike Spodnje Štajerske. Risbe predstavljajo mesta, gradove, samostane in cerkve. Iz ohranjene Haasove dokumentacije lahko razberemo, na kakšen način so popisovali umetnostne spomenike na Štajerskem. Glavna naloga Carla Haasa in njegovega naslednika Johanna Gradta je bila popis srednjeveških spomenikov Štajerske in izdelava pripadajočega zemljevida. Z ohranjenim gradivom v Haasovi zapuščini lahko rekonstruiramo deželna potovanja deželnih arheologov po Spodnjem Štajerskem.
Haasovo zapuščino hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu, drobce velikega fonda pa hranita tudi Zavod za spomeniško varstvo kulturne dediščine Slovenije – Območna enota Celje in Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino Ministrstva za kulturo. S pregledom obstoječih risb si lahko pomagamo pri umetnostnozgodovinskem raziskovanju spomenikov na Spodnjem Štajerskem. Pregledane in analizirane risbe so odprle nova vprašanja in prinesle nova umetnostnozgodovinska spoznanja o ptujskogorski cerkvi, župnijski cerkvi sv. Ožbalta na Ptuju, cerkvi sv. Treh kraljev v nekdanjem samostanu Studenice, cerkvi sv. Duha v Slovenj Gradcu, kartuzijah Jurklošter in Žiče. 95 % risb iz Haasove zapuščine, ki predstavljajo umetnostne spomenike na Spodnjem Štajerskem, še ni bilo objavljenih in raziskanih.
Ključne besede: Carl Haas, Johann Gradt, Žička kartuzija, kartuzija Jurklošter, Studenice, Ptujska Gora, Marija z Detetom, deželno potovanje, neobjavljene risbe, Spodnja Štajerska, spomeniško varstvo
Objavljeno v DKUM: 22.11.2018; Ogledov: 1563; Prenosov: 305
Celotno besedilo (2,68 MB) |
3. ŽIČKA KARTUZIJA IN NANJO NAVEZUJOČI PRAVNI DOKUMENTIKlavdija Šretl, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo v prvem delu predstavlja kartuzijanski red. V tem delu je opisan sam nastanek in značilnosti tega puščavniškega redu, ki je v samoti, molitvi in delu poskušal živeti popolno življenje po evangeliju. Dotaknila sem se tudi razvoja kartuzijanskega reda na slovenskih tleh.
Žička kartuzija je bila prva kartuzija, ki je bila ustanovljena zunaj matičnih dežel kartuzijanskega redu in s tem pomembna za slovensko cerkveno zgodovino. V drugem delu diplomskega dela opisujem zgodovino Žičke kartuzije in njeno vlogo v času cerkvene shizme, ko je bila Žička kartuzija glavni sedež dela kartuzijanskega reda, ki je podpiral rimskega papeža, in kjer se je oblikovala redovna politika in so se sprejemale vse pomembne odločitve za kartuzijanski red. V tem delu sem podala tudi kratki oris strogega življenja kartuzijanov.
Listine so bile v srednjem veku pomemben pravni vir. Poznane so pod različnimi imeni, delijo se po različnih kriterijih, sestavljene pa morajo biti po določenih zunanjih in notranjih značilnostih ter podpisane oziroma pečatene, da so verodostojne in imajo dokazno moč. V tretjem sklopu diplomskega dela opisujem ustanovno listino Žičke kartuzije, listini ustanoviteljevega sina ter konjiških gospodov in izbrane listine papežev, ki so kartuzijanskemu redu in Žički kartuziji bili zelo naklonjeni.
Ključne besede: kartuzijanski red, papeške listine, Žička kartuzija, ustanovna listina, shizma
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1454; Prenosov: 146
Celotno besedilo (485,82 KB) |
4. LITERARNOZGODOVINSKI POMEN NEMŠKE KNJIŽEVNOSTI NA SLOVENSKEM IN FILIPOVA PESNITEV O MARIJINEM ŽIVLJENJUSuzana Zagrušovcem, 2012, diplomsko delo Opis: Cilj moje diplomske naloge je bil raziskati nemško viteško pesništvo na slovenskih tleh, na kakšen način se je izražala in kakšen vpliv je imela v viteškem življenju. Veliko vlogo so igrali trije vitezi, omenjeni v enem največjih rokopisov tedanjega časa, to je bil Veliki Heidelberški rokopis, imenovan tudi Kodeks Manesse. To so bili vitezi Žovneški (Der von Suonnegge), Gornjegrajski (Der von Obernburg) in Ostrovrški (Der von Scharpfenberg), ki so se zgledovali po nemških minezengerjih, neke vrste trubadurjih, ki so opevali ljubezen in lepoto. Veliko vlogo pri literaturi tedanjega časa so igrali tudi menihi, ki so bili glavni nosilci kulture in pismenosti srednjega veka. Kulturno življenje se je tako začelo razvijati v samostanih, kjer so menihi prepisovali in oblikovali besedila, predvsem nabožne vsebine. Eden glavnih samostanov in eden najbolj cenjenih je bil samostan Žiče, imenovan Žička kartuzija, ki ga bom podrobno opisala, raziskala, kako je potekalo življenje menihov prepisovalcev v njem in v njegovi knjižnici. Podrobno bom opisala eno glavnih del, ki je nastalo tem samostanu, to je »Kartuzijanskega brata Filipa Marijino življenje«, ki opisuje življenje Marije, Kristusove matere. Raziskala bom začetek in okoliščine, v katerih je nastala latinska predloga pesnitve, kakšna je bila njena vloga, ter opisala, kakšen je bil namen Filipovega pisanja o Marijinem življenju v nemškem jeziku in različnih prepisovalcev te pesnitve.
Ključne besede: Srednjeveška književnost, viteška lirika, Žička kartuzija, menihi, ep o Marijinem življenju.
Objavljeno v DKUM: 18.06.2012; Ogledov: 2446; Prenosov: 208
Celotno besedilo (929,54 KB) |
