| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Nastanek prsti : primer Pohorje
Ana Vovk Korže, 2005

Ključne besede: geografija, regionalna geografija, Slovenija, pedologija, prsti, študijsko gradivo
Objavljeno: 21.09.2009; Ogledov: 4176; Prenosov: 0

3.
GRADIVO ZA UČENJE IN POUČEVANJE OBLIKOSLOVJA SLOVENSKEGA JEZIKA
Lina Paulič Zupanc, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno ter opredeljeno gradivo za učenje in poučevanje oblikoslovja slovenskega jezika. Zajete so različne vrste obstoječega in dosegljivega gradiva: priročniki, učbeniki, delovni zvezki, vadnice, zbirke vaj, slovnice in drugo. Zbrano gradivo je razdeljeno glede na stopnje izobraževanja, torej kateri stopnji izobraževanja je posamezno gradivo namenjeno oziroma na kateri stopnji izobraževanja se uporablja. Obdelana gradiva so razdeljena v tri sklope: v prvem sklopu – Osnovna šola – je predstavljenih osemnajst gradiv, v drugem sklopu – Srednja šola (strokovni, poklicno-tehniški in gimnazijski programi) – štiriindvajset gradiv in v tretjem sklopu – Študij – sedem gradiv. Posamezna gradiva so predstavljena tako, da je na začetku podana slika naslovne strani, pod katero je naveden celoten zapis o gradivu (avtor, naslov, leto izdaje, založba, kraj izdaje). Nato sledita predstavitev in interpretacija gradiva. Predstavitev podaja najprej informacije o obsegu obravnave oblikoslovja v posameznem gradivu z zapisom strani, na katerih najdemo poglavje o oblikoslovju ali oblikoslovni del gradiva. Za tem je predstavljen način podajanja vsebine, ki je večinoma prikazan s primeri. V predstavitvi je zajet tudi podatek o tem, komu je obravnavano gradivo namenjeno in za koga je primerno. Sklopi več gradiv, ki so kakor koli povezani (bodisi učbeniški kompleti, zbirke ali zbir več učbenikov, delovnih zvezkov, vadnic ...), so prikazani na začetku, pred nadaljnjo obravnavo oziroma predstavitvijo posameznih gradiv določenega sklopa. Poleg samih gradiv so prikazani rezultati raziskave, izvedene s pomočjo anketnih vprašalnikov. Raziskane so izkušnje in navade učiteljev pri poučevanju oblikoslovja. Vprašalnike je izpolnilo pet učiteljev, ki poučujejo v osnovni šoli, pet učiteljev, ki poučujejo v strokovnih in poklicno-tehniških srednješolskih programih, ter pet učiteljev, ki poučujejo v gimnaziji. Podana je anliza, ki prinaša podatke o tem, katera literatura jim služi kot opora oziroma pomoč pri poučevanju oblikoslovja, iz katere literature črpajo snov za delovne liste, ki jih pripravljajo, katero literaturo za jezik, torej učbenik, delovni zvezek, priročnik in podobno uporabljajo učenci pri njihovem pouku slovenščine ter katero dodatno literaturo najpogosteje priporočajo učencem za samostojno učenje. Z vprašalniki so raziskane tudi izkušnje in navade študentov, torej katera literatura jim je najbolj v pomoč in oporo pri študiju oblikoslovja. Vprašalnike je izpolnilo petnajst študentov drugega oz. tretjega letnika Slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Mariboru pri predmetu Oblikoslovna podoba in pomen oz. Slovenski knjižni jezik 2 v študijskem letu 2011/2012. Ugotovila sem, po kateri literaturi posegajo najpogosteje. Pričujoče diplomsko delo je uporabno pri pripravi posameznih učnih ur slovenščine, ki so namenjene oblikoslovju, saj podaja pregled oziroma zbir gradiva, namenjenega učenju in poučevanju oblikoslovja slovenskega jezika. Hkrati predstavitve posameznih gradiv uporabnikom omogočajo, da se seznanijo z vsebino različnega oblikoslovnega gradiva.
Ključne besede: slovenski knjižni jezik, oblikoslovje, učno gradivo, gradivo za poučevanje, študijsko gradivo
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 2665; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (7,51 MB)

4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici