1. |
2. Mednarodna primerjalna analiza študijskih programov s področja računovodstvaKatja Janžič, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo primerjali enaindvajset fakultet iz trinajstih različnih držav, pri katerih smo podrobneje analizirali 41 študijskih programov na podlagi: števila obravnavanih stopenj po šolah, trajanja dodiplomskih in magistrskih študijskih programov ter pridobljene ECTS, šolnine dodiplomskih in magistrskih študijskih programov, jezika poučevanja pri dodiplomskih in magistrskih študijskih programih, obsega praktičnega usposabljanja pri dodiplomskih in magistrskih študijskih programih, vpisnih pogojev dodiplomskih in magistrskih študijskih programov, pridobljenih mednarodnih akreditacij obravnavanih fakultet in osredotočenja študijskih programov na področju računovodstva v obliki ECTS.
Pri primerjavi študijskih programov smo izhajali iz v naprej postavljenih hipotez. Ugotovili smo, da so si dodiplomski programi, v primerjavi z magistrskimi, med seboj bolj podobni (pri trajanju programa, vpisnih zahtevah in tudi šolnine so višje). Ker smo med seboj primerjali veliko fakultet angleško govorečih držav (4 dodiplomske študijske programe Velike Britanije, 4 študijske programe s Škotske in 10 študijskih programov z Irske), je prevladujoč jezik poučevanja angleščina in tako je posledično pri večini vpisnih zahtev potrebno znanje angleškega jezika.
Ob primerjavi študijskih programov smo se dotaknili tudi primerjave fakultet, ki ponujajo te programe. Iz zbranih podatkov smo ugotovili, katera šola po našem mnenju ponuja najbolj kakovostne posamezne študijske programe, pri čemer smo kot pomembni značilnosti za pridobitev kakovostnega znanja iz računovodstva navedli pridobljene mednarodne akreditacije računovodskih študijskih programov in namenitev pozornosti v obliki ECTS tistim študijskim predmetom, ki so večinoma osredotočeni na področju računovodstva.
Ključne besede: Računovodstvo, študijski programi, primerjava, visokošolske ustanove.
Objavljeno v DKUM: 19.07.2018; Ogledov: 1260; Prenosov: 150
 Celotno besedilo (2,17 MB) |
3. Mednarodna prepoznavnost Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v MariboruLučka Lorber, strokovni članek Opis: Oddelek za geografijo je mednarodno prepoznaven v ožjem regionalnem, evropskem in globalnem prostoru. Pri razvoju geografske stroke se povezuje z geografskimi oddelki drugih univerz, prav tako pa veliko pozornost namenja proučevanju obmejnih in čezmejnih prostorskih problemov. Na področju znanstvenoraziskovalnega in izobraževalnega dela ima pomembno vlogo pri razumevanju prostorske stvarnosti v širšem kontekstu proučevanja družbenih, kulturnih in političnih vidikov značilnih za posamezno obdobje v zadnjih petdesetih letih. Mednarodno delovanje študentov in profesorjev se je še posebej razmahnilo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Profesorji sodelujejo na mednarodnih znanstvenih kongresih, gostujočih predavanjih in na poletnih šolah. Mednarodna aktivnost se odraža v vedno večjem številu objav znanstvenih člankov v uglednih mednarodnih revijah in prispevkih v znanstvenih monografijah. S sodelovanjem v znanstvenoraziskovalnih projektih se krepi mednarodna prepoznavnost Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Ključne besede: mednarodno sodelovanje, evropski raziskovalni programi, študijski programi, mobilnost, prepoznavnost, odličnost, Filozofska fakulteta
Objavljeno v DKUM: 10.04.2018; Ogledov: 1233; Prenosov: 92
Celotno besedilo (325,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. Praktično pedagoško usposabljanje v študijskih programih druge stopnje – primerjalna analiza med fakultetami Univerze v MariboruDanijela Rus, 2016, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji predstavljamo primerjalno analizo praktičnega pedagoškega usposabljanja v študijskih programih druge stopnje na fakultetah Univerze v Mariboru, ki izobražujejo bodoče strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, to so Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Filozofska fakulteta in Pedagoška fakulteta. V teoretičnem delu doktorske disertacije predstavljamo temeljna izhodišča in dosedanja spoznanja o praktičnem pedagoškem usposabljanju ter podamo teoretično primerjalno analizo različnih področij praktičnega pedagoškega usposabljanja v študijskih programih druge stopnje na fakultetah Univerze v Mariboru (Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Filozofska fakulteta in Pedagoška fakulteta). Pričujoča spoznanja predstavljajo temeljno podstat empirične raziskave, predstavljene v empiričnem delu doktorske disertacije. Rezultati empirične raziskave, izvedene na vzorcu študentov študijskih programov druge stopnje na treh fakultetah Univerze v Mariboru (Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Filozofska fakulteta in Pedagoška fakulteta), so pokazali obstoj razlik med študenti glede na vrsto fakultete, vrsto študija in usmeritev študija na različnih področjih praktičnega pedagoškega usposabljanja. Temeljne ugotovitve empirične raziskave so: anketirani študentje so v različni meri uresničili cilje, pridobivali novo znanje, izpolnjevali obveznosti in naloge, razvijali splošne in predmetno-specifične kompetence ter izvajali (samo)evalvacijo posameznih aktivnosti v okviru praktičnega pedagoškega usposabljanja; anketirani študentje povečini ocenjujejo, da je trajanje praktičnega pedagoškega usposabljanja prekratko in da so se njihova pričakovanja glede celotnega poteka usposabljanja izpolnila v srednje veliki oz. veliki meri ter podajajo različne organizacijske in izvedbene predloge za izboljšanje le-tega v prihodnje.
Ključne besede: praktično pedagoško usposabljanje, študijski programi druge stopnje, študentje, strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Filozofska fakulteta, Pedagoška fakulteta
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 2155; Prenosov: 293
Celotno besedilo (3,64 MB) |
6. Pripravljenost študentov pedagoških smeri na vzpostavljanje discipline v razreduTjaša Kovačič, 2015, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na pripravljenost študentov pedagoških smeri na vzpostavljanje discipline v razredu. V teoretičnem delu je najprej predstavljena definicija discipline in disciplinski pristopi v šolskem okolju ter okoliščine, ki vplivajo na posamezne pristope za vzpostavljanje discipline. V teoretičnem delu smo se osredotočili na učitelje začetnike in njihovo spopadanje z disciplinskimi težavami. Prav tako smo izpostavili študente in njihovo mnenje ter znanje o disciplinskih težavah v naših osnovnih šolah. Podrobno pa so predstavljeni tudi učni načrti študijskih programov Razredni pouk, Glasbena pedagogika in Likovna pedagogika, ki dajejo jasno sliko o zastopanosti vsebin, povezanih z vzpostavljanjem discipline v predmetnikih pedagoških študijskih programov Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. V empiričnem delu je bil namen raziskave anketiranje študentov pedagoških smeri študija na Univerzi v Mariboru, da bi ugotovili, koliko pripravljene za spopadanje z disciplinskimi težavami se čutijo študentje razrednega pouka, glasbene pedagogike in likovne pedagogike. Rezultati so pokazali, da se študentje ne čutijo dovolj pripravljenih na vzpostavljanje discipline v lastnem razredu ter da bi si želeli veliko več znanja s tega področja v okviru študija. Prav tako smo skozi pridobljene rezultate ugotovili, da študentje menijo, da je znanje s področja vzpostavljanja discipline v razredu v sklopu študija premalo ustrezno in da bi fakulteta študentom v sklopu študija lahko zagotovila več praktičnega usposabljanja ter nove predmete s tega področja. Vzpostavljanje discipline v razredu je namreč zelo pomembno za ustrezno izvedbo pouka.
Ključne besede: disciplina, vzpostavljanje discipline, študentje, učitelji začetniki, učni načrti, študijski programi
Objavljeno v DKUM: 13.11.2015; Ogledov: 1613; Prenosov: 283
Celotno besedilo (2,09 MB) |
7. PRIMERJAVA IKT V IZOBRAŽEVANJU MED SLOVENIJO IN SRBIJOMarina Popović, 2015, magistrsko delo Opis: Komunikacija s pomočjo IKT dandanes velja za eno najpomembnejših področij izobraževalnega procesa. To se kaže tudi znotraj reform študijskih bolonjskih programov po vsej Evropi, znotraj katerih narekujejo in dvigujejo pomen IKT in obvezne mobilnosti učiteljev in študentov. Sodobna informacijska tehnologija že zelo intenzivno prodira v osnovne in srednje šole, zaradi česar je učitelje prestregla dokaj nepripravljene, kar se kaže v nepripravljenosti učiteljev glede uporabe IKT.
IKT je postala hrbtenica izobraževalne infrastrukture, vendar žal področje uporabe IKT v izobraževanju danes še zdaleč ni tako raziskano, kot bi v današnjem času lahko bilo, prav tako pa se IKT, kot ključnemu dejavniku v izobraževalnem procesu, še vedno daje premalo poudarka.
Tako nas je v magistrski nalogi zanimalo, kako poteka razvoj in uporaba IKT pri nas, predvsem med študenti, ki se izobražujejo za pedagoške poklice; ravno oni so ključni dejavnik za čim večjo uporabo IKT. Da bi imeli jasno in realno sliko uporabe le-te med študenti in profesorji na univerzah, smo raziskavo opravili še na fakulteti v Srbiji, ki je prav tako začela proces informatizacije v bivši Jugoslaviji v sedemdesetih letih.
Naš namen je bil skozi zgodovinski pregled dogodkov v Jugoslaviji in kasneje po osamosvojitvi prikazati razliko med obema državama, ki sta torej začeli z informatizacijo hkrati, vendar pa sta njuni poti po osamosvojitvi postali raznoliki. Tako smo z zgodovinskim pregledom, sodobno raziskavo o primerjavi študijskih programov in mnenjem študentov prikazali primerjavo, ki kaže potencial za sodelovanje in mobilnost. Današnji študenti so digitalno domači v obeh državah in v magistrski nalogi smo razlike pokazali ravno preko njihovih pogledov in mnenj. Naša raziskava je temeljila na študentih izobraževalnih študijskih programov na treh univerzah v Sloveniji in ene v Srbiji.
Ključne besede: IKT, izobraževanje, zgodovinski pregled, univerzitetni študijski programi, specialne didaktike.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2015; Ogledov: 1537; Prenosov: 227
Celotno besedilo (1,10 MB) |
8. |
9. Vloga za pridobitev soglasja k študijskemu programu tretje stopnje GeografijaVladimir Drozg, Uroš Horvat, Karmen Kolnik, Eva Konečnik Kotnik, Lučka Lorber, Milena Petauer, Ana Vovk, Igor Žiberna, Jana Goriup, Nataša Vihar, 2009, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: študijski programi, podiplomski študij, Maribor, pouk geografije
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1393; Prenosov: 27
 Povezava na celotno besedilo |
10. |
