| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv tutorstva na študijsko uspešnost študentov
Julijana Božnar, 2023, diplomsko delo

Opis: Tutorstvo lahko opredelimo kot učinkovito učno strategijo, ki vključuje učenje s pomočjo interakcije med tutorji in študenti. Glavni poudarek je predvsem na sodelovalnem, sproščujočem in prijaznem okolju, kar pa posledično vpliva na večjo povezanost med študenti, na boljše medosebne odnose in na večji občutek pripadnosti. Posledično so študentje veliko bolj zadovoljni in motivirani, kar ne nazadnje vpliva tudi na študijsko uspešnost. Tutorsko delo tako prinaša številne koristi, vendar pa le v primeru, ko je tutorski sistem dobro sprejet med študenti, hkrati pa študenti nimajo previsokih pričakovanj od tutorjev. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen vpliv ima tutorstvo na študijsko uspešnost študentov. V teoretičnem delu smo obravnavali tutorstvo na splošno, podrobneje pa smo se osredotočili na pozitivne vidike tutorstva ter na probleme in izzive, ki se lahko pojavijo pri tutorskem delu. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskovali razlike v uspešnosti pri študiju med študenti, ki tutorsko pomoč koristijo, in med tistimi, ki je ne. Ugotavljali smo tudi razloge za koriščenje oziroma ne koriščenje tutorske pomoči ter mnenja študentov o tutorstvu na splošno. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da obstaja določena povezava med tutorstvom in študijsko uspešnostjo študentov. Povprečna ocena študentov, ki so tutorsko pomoč koristili, je bila povprečno za eno oceno višja, v primerjavi s študenti, ki tutorske pomoči niso koristili. Prav tako smo ugotovili, da ima večina študentov o tutorstvu pozitivno mnenje.
Ključne besede: tutor, študijska uspešnost, vpliv tutorstva, solidarnost
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 287; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (800,95 KB)

2.
Povezanost kronotipa in študijske uspešnosti pri slovenskih študentih: mediacijska vloga samokontrole in kakovosti spanja : mediacijska vloga samokontrole in kakovosti spanja
Katarina Maučec, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali povezanost kronotipa, študijske uspešnosti, samokontrole in kakovosti spanja. Zanimalo nas je tudi, ali lahko povezavo med kronotipom in študijsko uspešnostjo razložimo s samokontrolo in kakovostjo spanja. V raziskavo smo vključili 544 slovenskih študentov, od teh je bilo 56,1 % žensk. Povprečna starost udeležencev je znašala 21,61 leta. Študenti, ki so sestavljali vzorec, so prihajali iz različnih univerz, fakultet, študijskih programov in letnikov. Kronotip smo merili z Vprašalnikom jutranjosti in večernosti MEQ, samokontrolo s Kratko lestvico samokontrole BSCS, kakovost spanja s Pittsburškim vprašalnikom kakovosti spanja PSQI, za študijsko uspešnost pa smo uporabili dve meri, in sicer objektivno (tj. povprečno oceno zimskega izpitnega obdobja 2022/23) in subjektivno (tj. subjektivno oceno študijske uspešnosti glede na referenčno skupino pri študiju). Rezultati so pokazali statistično pomembno povezanost med vsemi spremenljivkami. Jutranjost se je pozitivno povezovala z obema merama študijske uspešnosti, s samokontrolo ter kakovostjo spanja. Prav tako sta se tudi obe meri študijske uspešnosti pozitivno povezovali s samokontrolo in kakovostjo spanja. Mediacijske analize so pokazale, da samokontrola popolnoma mediira odnos med kronotipom in obema merama študijske uspešnosti. Povezava med kronotipom in objektivno mero študijske uspešnosti se je pokazala kot neodvisna od kakovosti spanja. Povezava med kronotipom in subjektivno mero študijske uspešnosti pa je bila delno posredna preko kakovosti spanja. V diskusiji magistrske naloge smo razložili rezultate in predstavili njihovo uporabno vrednost, pomanjkljivosti naše raziskave in ideje za prihodnje raziskave.
Ključne besede: kronotip, študijska uspešnost, samokontrola, kakovost spanja
Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 494; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

3.
Povezanost perfekcionizma z akademskim samooviranjem in študijsko uspešnostjo
Mija Štrakl, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo naredili pregled znanstvene literature o perfekcionizmu in akademskem samooviranju, raziskali njun odnos, preučili njuno vlogo v študijski uspešnosti in preverili razlike med spoloma v obravnavanih konstruktih. Za namene raziskave smo prevedli in priredili Tridimenzionalni vprašalnik perfekcionizma (ang. The Big Three Perfectionism Scale; BTPS; Smith idr., 2016), ki predstavlja novo mero perfekcionizma in glede na predhodne raziskave (npr. Casale idr., 2020; Kilmen in Arikan, 2020; Smith idr., 2016) izkazuje dobre psihometrične lastnosti. V baterijo vprašalnikov smo vključili še Frostovo multidimenzionalno lestvico perfekcionizma (FMPS; Frost idr., 1990) in Vprašalnik učnega samooviranja (ASHS; Midgley idr., 1998). V raziskavi je sodelovalo 326 študentov 1. letnikov, ki obiskujejo različne študijske programe na fakultetah Univerze v Mariboru. Rezultati faktorske analize so pokazali, da se vprašalnik na našem vzorcu obnese približno v skladu s pričakovanji. S pomočjo multiple regresijske analize smo ugotovili, da neprilagojene dimenzije perfekcionizma (predvsem starševska kritika, narcisistični perfekcionizem ter dvom v dejanja) statistično pomembno napovedujejo akademsko samooviranje v pozitivni smeri. Prilagojene dimenzije perfekcionizma so se prav tako pokazale kot statistično pomemben napovednik akademskega samooviranja, vendar pa skupaj pojasnjujejo le 4 % variance v preučevani spremenljivki. Narcisistični perfekcionizem in osebni standardi sta se pokazala kot pozitivna napovednika študijske uspešnosti, medtem ko je akademsko samooviranje negativni napovednik študijske uspešnosti. Ta tematika pri nas še ni bila podrobno raziskana, zato lahko naše ugotovitve pomembno prispevajo k spoznanjem pedagoške psihologije, prav tako pa so prenosljive tudi na druga področja. Dodano vrednost naloge vidimo tudi v prevedenem in prirejenem Tridimenzionalnem vprašalniku perfekcionizma, saj le--ta še ni bil uporabljen na slovenskem vzorcu in predstavlja obetaven pripomoček za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: perfekcionizem, akademsko samooviranje, študijska uspešnost, študenti, Tridimenzionalni vprašalnik perfekcionizma (BTPS)
Objavljeno v DKUM: 01.09.2020; Ogledov: 1187; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
VPLIV OSEBNOSTI NA USPEŠNOST ŠTUDIJA
Grega Okoren, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Uspeh pri študiju je odvisen od različnih dejavnikov. Poleg prevladujočih, ki so inteligenca in sposobnost dojemanja, delovne navade, predhodno znanje, nadarjenost in dojemljivost posameznika na določenem področju, so prisotni še manj pomembni dejavniki, kot so privzgojena stališča in prepričanja osebe, izoblikovana osebnost, nazori, religijski in etični pogledi ter psihološki dejavniki. V tem diplomskem delu smo se osredotočili na osebnost študenta in kako le-ta vpliva na njegov uspeh pri študiju. Diplomo smo razdelili na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu so opisani psihološki dejavniki, za katere menimo, da v zaznavni meri vplivajo na uspeh pri študiju. Osebnost si lahko predstavljamo kot množico značilnosti, po katerih se posamezniki razlikujejo med sabo. Vseh značilnosti posameznik ne razvije sam. Pridobi jih iz okolja, s priučenimi vedenjskimi vzorci in pred definiranimi lastnostmi. V tej diplomski nalogi smo se osredotočili na opredelitev tipov osebnosti in slednje poskušali povezati z učno uspešnostjo. V praktičnem delu smo izvedli raziskavo, s katero smo preverili vnaprej zastavljena raziskovalna vprašanja in jih kasneje analizirali. Dokazali smo povezanost tipov osebnosti z uspešnostjo študija. V povprečju imajo posamezniki s prevladujočo osebnostjo sangvinika boljše učne rezultate (višjo povprečno oceno). Pri povezavi tipov osebnosti z učnim uspehom v srednji šoli, smo povezavo odkrili le pri osebnosti kolerika. Ugotovili smo, da ima posameznik, ki je izrazit kolerik, slabši učni uspeh. Preverili smo tudi povezanost učnega uspeha v srednji šoli s povprečno študijsko oceno, vendar statistične povezanosti nismo odkrili.
Ključne besede: tipi osebnosti, študijska uspešnost, učna uspešnost
Objavljeno v DKUM: 20.04.2016; Ogledov: 5654; Prenosov: 411
.pdf Celotno besedilo (995,37 KB)

Iskanje izvedeno v 1.41 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici