Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Tutorstvo lahko opredelimo kot učinkovito učno strategijo, ki vključuje učenje s pomočjo interakcije med tutorji in študenti. Glavni poudarek je predvsem na sodelovalnem, sproščujočem in prijaznem okolju, kar pa posledično vpliva na večjo povezanost med študenti, na boljše medosebne odnose in na večji občutek pripadnosti. Posledično so študentje veliko bolj zadovoljni in motivirani, kar ne nazadnje vpliva tudi na študijsko uspešnost. Tutorsko delo tako prinaša številne koristi, vendar pa le v primeru, ko je tutorski sistem dobro sprejet med študenti, hkrati pa študenti nimajo previsokih pričakovanj od tutorjev. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen vpliv ima tutorstvo na študijsko uspešnost študentov. V teoretičnem delu smo obravnavali tutorstvo na splošno, podrobneje pa smo se osredotočili na pozitivne vidike tutorstva ter na probleme in izzive, ki se lahko pojavijo pri tutorskem delu. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskovali razlike v uspešnosti pri študiju med študenti, ki tutorsko pomoč koristijo, in med tistimi, ki je ne. Ugotavljali smo tudi razloge za koriščenje oziroma ne koriščenje tutorske pomoči ter mnenja študentov o tutorstvu na splošno. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da obstaja določena povezava med tutorstvom in študijsko uspešnostjo študentov. Povprečna ocena študentov, ki so tutorsko pomoč koristili, je bila povprečno za eno oceno višja, v primerjavi s študenti, ki tutorske pomoči niso koristili. Prav tako smo ugotovili, da ima večina študentov o tutorstvu pozitivno mnenje.
Ključne besede: tutor, študijska uspešnost, vpliv tutorstva, solidarnost
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 67; Prenosov: 8
Celotno besedilo (800,95 KB)

Opis: V magistrski nalogi smo naredili pregled znanstvene literature o perfekcionizmu in akademskem samooviranju, raziskali njun odnos, preučili njuno vlogo v študijski uspešnosti in preverili razlike med spoloma v obravnavanih konstruktih. Za namene raziskave smo prevedli in priredili Tridimenzionalni vprašalnik perfekcionizma (ang. The Big Three Perfectionism Scale; BTPS; Smith idr., 2016), ki predstavlja novo mero perfekcionizma in glede na predhodne raziskave (npr. Casale idr., 2020; Kilmen in Arikan, 2020; Smith idr., 2016) izkazuje dobre psihometrične lastnosti. V baterijo vprašalnikov smo vključili še Frostovo multidimenzionalno lestvico perfekcionizma (FMPS; Frost idr., 1990) in Vprašalnik učnega samooviranja (ASHS; Midgley idr., 1998). V raziskavi je sodelovalo 326 študentov 1. letnikov, ki obiskujejo različne študijske programe na fakultetah Univerze v Mariboru. Rezultati faktorske analize so pokazali, da se vprašalnik na našem vzorcu obnese približno v skladu s pričakovanji. S pomočjo multiple regresijske analize smo ugotovili, da neprilagojene dimenzije perfekcionizma (predvsem starševska kritika, narcisistični perfekcionizem ter dvom v dejanja) statistično pomembno napovedujejo akademsko samooviranje v pozitivni smeri. Prilagojene dimenzije perfekcionizma so se prav tako pokazale kot statistično pomemben napovednik akademskega samooviranja, vendar pa skupaj pojasnjujejo le 4 % variance v preučevani spremenljivki. Narcisistični perfekcionizem in osebni standardi sta se pokazala kot pozitivna napovednika študijske uspešnosti, medtem ko je akademsko samooviranje negativni napovednik študijske uspešnosti. Ta tematika pri nas še ni bila podrobno raziskana, zato lahko naše ugotovitve pomembno prispevajo k spoznanjem pedagoške psihologije, prav tako pa so prenosljive tudi na druga področja. Dodano vrednost naloge vidimo tudi v prevedenem in prirejenem Tridimenzionalnem vprašalniku perfekcionizma, saj le--ta še ni bil uporabljen na slovenskem vzorcu in predstavlja obetaven pripomoček za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: perfekcionizem, akademsko samooviranje, študijska uspešnost, študenti, Tridimenzionalni vprašalnik perfekcionizma (BTPS)
Objavljeno v DKUM: 01.09.2020; Ogledov: 928; Prenosov: 227
Celotno besedilo (1,15 MB)