Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo skozi študijo primera priznane hrvaške orglavke Teje Kulaš analizira razvoj glasbenega talenta, v kontekstu katerega se osredotoča na pomembnost vpliva različnih zunanjih in notranjih dejavnikov v različnih življenjskih obdobjih orgelske umetnice (zgodnje otroštvo, srednje otroštvo, adolescenca in zgodnja odrasla doba). V prvem delu študije primera je bil uporabljen lasten anketni vprašalnik, ki vključuje nabor 29 dejavnikov. V drugem delu študije primera smo izvedli pisni intervju, ki je vključeval odprta vprašanja, ki se nanašajo na osebno refleksijo, strategije učenja, medosebne odnose, čustveno in psihološko dobrobit, osebni razvoj, vlogo mentorstva, prilagodljivost in odprtost, pretekle izzive, vizijo prihodnosti in nasvet sebi. Teoretsko je poleg literature s področja glasbenega talenta delo podprto z biografijami treh pomembnih orgelskih umetnikov (J. S. Bach, C. Franck in J. Demessieux) iz različnih glasbenih obdobij (baroka, romantike in obdobja 20. stoletja), kar omogoča vpogled v zgodovinske in sodobne perspektive razvoja glasbenega talenta na področju orgelske glasbe. Magistrsko delo prispeva k boljšemu razumevanju kompleksnosti razvoja glasbenega talenta, ki ni odvisen zgolj od prirojenih sposobnosti, temveč tudi od interakcije med številnimi zunanjimi in notranjimi dejavniki, ter predstavlja temelj za izpeljavo praktičnih usmeritev za pedagoško prakso, namenjeno spodbujanju optimalnega razvoja mladih glasbenih talentov.
Ključne besede: nadarjenost in talent, glasbeni talent, zunanji in notranji dejavniki, študija primera, orgelska umetnost
Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 189; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,95 MB)

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali izzive poučevanja slovenščine učencev z motnjo avtističnega spektra v rednih osnovnih šolah. V teoretičnem delu smo pregledali in predstavili literaturo o pouku slovenščine, predmetniku in učnih načrtih za slovenščino, različnih oblikah in metodah dela pri pouku slovenščine. Opredelili smo tudi skupine otrok s posebnimi potrebami. Posebej smo se osredotočili na opis motnje avtizma, njenih značilnosti, posebnosti in izzivov, s katerimi se soočajo učenci z motnjo avtističnega spektra. V empiričnem delu smo izvedli študijo primera otroka z avtizmom, ki obiskuje redno osnovno šolo. Z opazovanjem, intervjujem in s testiranjem smo analizirali njegova močna in šibka področja ter potrebne prilagoditve pri pouku slovenščine. Na podlagi rezultatov smo pridobili odgovore na naša raziskovalna vprašanja. Na koncu smo povzeli glavne ugotovitve naše raziskave ter podali zaključke in priporočila za nadaljnje raziskovanje. Magistrsko delo je prispevalo k boljšemu razumevanju problematike poučevanja slovenščine učencev z motnjo avtističnega spektra v rednih osnovnih šolah. Pokazali smo, da je potrebno prilagajati pouk heterogenim učencem ter uporabljati različne oblike in metode dela pri pouku slovenščine. Prav tako smo pokazali, da je potrebno poznati motnjo avtizma, njene značilnosti, posebnosti in izzive, s katerimi se soočajo otroci. Naše delo je lahko koristno za učitelje, starše in druge, ki se ukvarjajo z otroki z motnjo avtističnega spektra.
Ključne besede: pouk slovenščine, motnja avtističnega spektra, prilagajanje pouka, študija primera, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 13.11.2023; Ogledov: 646; Prenosov: 385
Celotno besedilo (2,08 MB)

Opis: Medijski prostor 21. stoletja še vedno izraža neenakosti, pri čemer izstopa medijska prezentacija žensk, ki se razlikuje od prezentacije moških ter smo se ji s primerjavo medijske prezentacije izbranih politikov in političark posvetili tudi v pričujoči raziskavi. V raziskavi smo z analizo vsebine člankov sedmih izbranih slovenskih spletnih medijev leta 2022 preučili prezentacijo dveh političark – Urške Klakočar Zupančič in Nataše Pirc Musar ter dveh politikov – Roberta Goloba in Anžeta Logarja. Z analizo vsebine v študiji primera smo tako ugotovili, da so izbrani mediji o preučevanih političarkah pisali redkeje kot o izbranih politikih; da so se izbrani mediji v zapisih pogosteje osredotočali na videz preučevanih političark kot na videz preučevanih politikov; da so izbrani mediji v zapisih skozi vlogo starša ter partnerja preučevani političarki prikazovali pogosteje kot preučevana politika; da so izbrani mediji v zapisih kot spolni objekt preučevani političarki predstavljali pogosteje kot preučevana politika ter da so izbrani mediji v zapisih pogosteje problematizirali izjave, vedenje ali odločitve preučevanih političark kot preučevanih politikov. Tako smo z analizo vsebine v študiji primera izpostavili pristranskost poročanja slovenskih medijev ter nakazali na pomen osveščanja tako bralcev kot novinarjev.
Ključne besede: spol, mediji, politika, študija primera, analiza vsebine
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 630; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: Protesti t. i. »arabske pomladi« so se pričeli leta 2010, vendar se je v ozadju prebujajočih se dogodkov zrcalila dolgoletna pestra zgodovina držav, ki je med drugim vključevala avtoritarne voditelje, ki so prezirali potrebe in želje svojih ljudi. Ljudje so naposled le prišli so spoznanja, da so ravno oni tisti, ki se lahko uprejo, ki imajo dejansko moč doseči spremembe na oblasti in nenazadnje tudi življenjskih razmer, zato so se zavestno odločili svoje spoznanje udejanjiti pred očmi javnosti, in sicer s protestnimi shodi. Protesti arabske pomladi so bili organizirani v številnih arabskih državah, mi pa smo se odločili v analizo vključili le tri ključne, in sicer Tunizijo, Egipt in Libijo. Vzroki za arabsko pomlad so bili predvsem ekonomski in socialni. Dogajanja v času konflikta so bila zelo pestra, predvsem pa nasilna, saj so nasilje izvajale tako varnostne sile držav kot tudi protestniki, kar je povzročilo veliko smrtnih žrtev, veliko ljudi pa je utrpelo telesne poškodbe. V Tuniziji in Egiptu so protesti pripeljali do revolucije, medtem ko so v Libiji botrovali k nastanku državljanske vojne. Voditelji teh držav so se na proteste odzvali tako, da sta voditelja v Tuniziji in Egiptu protestnike želela pomiriti z raznimi obljubami, medtem ko je voditelj v Libiji spodbujal nasilje med svojimi podporniki in uporniškimi silami. V nobenem od omenjenih primerov protestniki niso odnehali, ravno nasprotno, s protesti so nadaljevali, saj so bili trdno odločeni, da bodo po številnih letih življenja v slabih razmerah končno dosegli tisto, kar so si zadali. Kljub pestremu dogajanju, zagnanosti protestnikov in sprva vidnemu uspehu tistih protestnikom, ki jim je v svojih državah uspelo zrušiti režim, so protesti arabske pomladi povzročili veliko neprijetnih posledic, med drugim tudi takih, ki jih ljudje sploh niso pričakovali. Namreč namesto vsesplošnega izboljšanja življenjskih razmer je bilo med ljudmi zaznati veliko nezadovoljstva tudi na političnem področju, zabeležen je bil velik upad gospodarstva, vztrajno pa se je nadaljeval val protestov in nasilja, vključno s prisotnostjo varnostnih in drugih izzivov.
Ključne besede: arabska pomlad, protesti, nasilje, Tunizija, Egipt, Libija, študija primera, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.07.2023; Ogledov: 757; Prenosov: 170
Celotno besedilo (1,11 MB)

Opis: Nesprejetje novega nacionalnega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) na izpolnjevanje zakonskih skladnosti v organizacijah vpliva negativno. Onemogoča polno uveljavljanje Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR), urejanje določenih področij v luči obstoječega zakona ZVOP-1 je nepregledno, določene določbe pa je nujno v celoti nadomestiti s posodobitvami upoštevajoč GDPR. Oteženo je tudi delo nadzornega organa, tj. Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije (IP). Težave imajo tudi izvajalci implementacije GDPR v organizacijah, kar se ugotavlja preko študije primera izvajalca v tem delu. Med ključna področja in poudarke področja varstva osebnih podatkov pri implementaciji se uvrščajo vgrajeno in privzeto varstvo podatkov, načela in pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, veljavna privolitev, transparentnost obdelave z zagotavljanjem informacij do osebnih podatkov (za posameznike), izvajanje pravic posameznikov, pogodbe o pogodbeni obdelavi osebnih podatkov, evidenca dejavnosti obdelave, varnost obdelave, kršitve varstva osebnih podatkov, ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov, pooblaščena oseba za varstvo podatkov, prenos podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije. Za implementacijo so pomembni še analiza stanja pred vpeljavo in obdobne revizije, preko katerih se prepozna stanje sistema v organizaciji in izpostavijo pomanjkljivosti za podajo priporočil za potrebno nadgradnjo. Upoštevati je potrebno pravni in informacijsko-tehnološki (IT) vidik skladnosti, priporoča se uporaba PDCA kroga, implementacija pa je na ta način (preko načrtovanja, izvajanja, preverjanja in ukrepanja) stalno, kontinuirano dejanje, ki zaradi zahtev poslovnega in zakonodajnega okolja zahteva celovit oziroma sistemski pristop. K njemu v svojih smernicah in priporočilih stremi tako nadzorni organ kot tudi izvajalec implementacije, kar se odraža v obravnavani dokumentaciji.
Ključne besede: osebni podatki, upravljanje z osebnimi podatki, podjetja, varstvo osebnih podatkov, GDPR, implementacija GDPR, študija primera, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2022; Ogledov: 906; Prenosov: 158
Celotno besedilo (2,68 MB)