SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremljanje zaposljivosti študentov zdravstvene nege in njihova karierna orientiranost
Barbara Donik, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Izhodišča: V magistrskem delu sta predstavljena model spremljanja zaposljivosti diplomantov zdravstvene nege in pomen zgodnjega spremljanja kariernega razvoja študentov. V teoretičnem delu smo opredelili pojem kariera, predstavili karierne teorije in model kariernih sider ter se še posebej osredotočili na teoretično opredelitev pomena spremljanja kariere študentov. Opisali smo tudi pomen spremljanja zaposljivosti študentov zdravstvene nege in ključne kompetence, ki jih morajo dosegati diplomanti ob zaključku študija. Metodologija: Raziskovalni del magistrskega dela temelji na kvantitativni metodologiji. Raziskavo smo izvedli med študenti zadnjega letnika dodiplomskega študija zdravstvene nege na petih fakultetah za zdravstvo/zdravstvene vede/zdravstveno nego v slovenskem prostoru in med delodajalci, ki zaposlujejo diplomante zdravstvene nege za poklic diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik. V raziskavi smo preverjali raven dejanskega doseganja kompetenc s strani študentov zdravstvene nege in raven zahtevanih kompetenc s strani delodajalcev. Prav tako smo pri študentih preverjali karierno orientacijo s pomočjo kariernih sider in pomen zgodnjega načrtovanja kariere. Rezultati: Ugotovili smo, da delodajalci v povprečju višje ocenjujejo dejanske in zahtevane kompetence kot študenti zdravstvene nege (PVd = 3,94; PVŠ = 3,5). Na področju kariernega razvoja smo v raziskavi ugotovili, da imajo anketirani študenti ob zaključku zadnjega letnika študija najbolj izraženo sidro življenjskega stila in da imajo študenti zdravstvene nege moškega spola bolje izraženo sidro izziva (Z = 3,529; p = 0,001). Iz rezultatov je razvidno, da anketirani študenti zdravstvene nege ob skorajšnjem zaključku študija še ne razmišljajo o možnostih kariernega razvoja in tudi ne o pomembnih zaposlitvenih dejavnikih, ki lahko predstavljajo nekatere prednosti pri vstopu na trg dela. Diskusija in zaključek: Predlagali smo kontinuirano spremljanje potreb po zdravstveni negi in oskrbi prebivalstva ter potreb na trgu dela v smislu stalne komunikacije z delodajalci, ki lahko najbolje podajo potrebe po določenih specialnih znanjih, bodisi na področju posameznih splošnih, socialnih ali specialnih kompetenc bodisi na področju naprednih znanj v okviru vseživljenjskega izobraževanja. Prav tako smo predlagali uvedbo stalnega in kontinuiranega spremljanja doseganja splošnih in predmetno specifičnih kompetenc s strani študentov na eni strani ter periodično preverjanje zahtevanih kompetenc znanj in veščin s strani delodajalcev na drugi strani. V magistrskem delu smo predstavili tudi shemo vplivnih dejavnikov zgodnjega kariernega razvoja študentov zdravstvene nege in algoritem spremljanja zaposljivosti diplomantov.
Ključne besede: zaposljivost v zdravstveni negi, zaposlenost, karierni razvoj, študij zdravstvene nege, kompetence v zdravstveni negi
Objavljeno: 02.06.2015; Ogledov: 1190; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

2.
Preobremenjenost študentov zdravstvene nege kot dejavnik tveganja za razvoj burnout sindroma
Adrijana Rožič, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Preobremenjenost in stalen stres sta pogosto spremljevalca študenta zdravstvene nege na dodiplomski stopnji zaradi težavnosti programa in veliko klinične prakse. Novejše raziskave kažejo, da posamezni študenti zdravstvene nege preobremenjenost in stres ne znajo ali ne morejo zmanjševati, zaradi česar se lahko pojavijo karakteristike podobne burnout sindromu, ki se kaže s psihično in fizično izčrpanostjo. Namen raziskave, ki smo jo izvedli je bil preveriti ali so študenti zdravstvene nege preobremenjeni, kako ta preobremenjenost vpliva na njih in ali je preobremenjenost dejavnik tveganja za razvoj burnout sindroma. Raziskovalna metodologija in metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Izvedli smo raziskavo na eni izmed fakultet z polodprtim anonimnim anketnim vprašalnikom v katerem je sodelovalo 120 študentov zdravstvene nege dodiplomskega študija. Rezultate: Rezultati raziskave so pokazali, da so anektirani študenti zdravstvene nege preobremenjeni in da jih velik delež občuti tudi psihično in fizično izčrpanost. Ugotovili smo tudi, da anektirane študente zdravstvene nege najbolj obremenjuje učenje za izpite in izpiti, klinična praksa in pomanjkanje prostega časa, kar ima po njihovem mnenju tudi pretežno negativne posledice. Ugotovili smo tudi, da se študenti strinjajo, da preobremenjenost je dejavnik tveganja za razvoj burnout sindroma in ga lahko študenti po njihovem mnenju razvijejo že tekom študija. Diskusijo in zaključek: Preobremenjenost študentov zdravstvene nege in burnout sindrom je problem, ki se je šele začel raziskovati, vendar bi ga bilo potrebno večkrat obravnavati saj lahko negativno vpliva na zdravje študentov v zdravstveni negi.
Ključne besede: študij zdravstvene nege, stres, izčrpanost, mentalno zdravje, sindrom izgorelosti
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 86; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (609,01 KB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici