Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Učenci s posebnimi potrebami so v vzgojno-izobraževalnem procesu opredeljeni kot učenci s kakršnim koli primanjkljajem, ki bistveno vpliva na učenčevo učno uspešnost. Gre za otroke z motnjami v duševnem razvoju, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, dolgotrajno bolne, s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, z avtističnimi motnjami ter s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se izvaja v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. V zakonu je zapisano, da učencem s posebnimi potrebami pri pouku pripada dodatna strokovna pomoč. V magistrskem delu smo izvedli raziskavo Individualna strokovna pomoč pri učenju geografije za izbrane učence z učnimi težavami od 6. do 9. razreda v Osnovni šoli Veržej, s pomočjo katere smo želeli preveriti vpliv individualne pomoči pri učenju geografije na učni uspeh pri izbranih učencih. V raziskavi so sodelovali: učenka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja iz 6. razreda, učenec z motnjami avtističnega spektra iz 7. razreda, ter učenca s čustvenimi in vedenjskimi motnjami iz 8. in 9. razreda. Rezultati raziskave, ki je potekala kot pedagoški študij primera v času med 15. 1. in 21. 3. 2019, so pokazali, da je imela individualna strokovna pomoč pri učenju geografije največji vpliv na učni uspeh pri učencu iz 8. razreda, delno pa pri učenki iz 6. in učencu iz 8. razreda. Pri učencu iz 9. razreda pa ni bilo zaznati vpliva individualne pomoči.
Ključne besede: Učenci s posebnimi potrebami, individualna strokovna pomoč, učenje geografije, učni uspeh, študij primera.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 1750; Prenosov: 197
Celotno besedilo (6,20 MB)

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Značilnosti in razvoj profesionalnosti pri učiteljih geografije smo v teoretičnem delu predstavili delo učitelja, značilnosti njegovega profesionalnega razvoja, njegov pomen, faze, modele in dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj učitelja. Z anketnimi vprašalniki smo v raziskovalnem delu želeli preveriti dejanski položaj učiteljev geografije na področju profesionalnega razvoja, motive, ki vplivajo na odločitev za ta poklic, njihovo delovanje v različnih obdobjih službovanja ter njihovo neposredno profesionalno usposabljanje. Cilj raziskave je bil tako ugotoviti, kako se z delovno dobo razvija njihova profesionalnost. Uporabljeni sta bili deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnili učitelji geografije osnovnih in srednjih šol. Ugotovili smo, da so se anketiranci v večini odločili za poklic učitelja zaradi ljubezni in veselja do dela z otroki in da si želijo močnejši poudarek na izkustvenem učenju v času študija. Anketirani učitelji se udeležujejo seminarjev stalnega strokovnega izpopolnjevanja predvsem zaradi lastnega profesionalnega razvoja. Podatki, ki so bili zbrani z anketnimi vprašalniki, kažejo, da imajo anketirani učitelji geografije jasno izoblikovana mnenja o profesionalnem razvoju in se zavedajo njegovega pomena, kljub temu pa so nas opozorili na številne dileme v zvezi z njim.
Ključne besede: Profesionalni razvoj, učitelji geografije, študij geografije, oblike nadaljnjega izpopolnjevanja in usposabljanja, učni načrt, metode in oblike dela.
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1116; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: V letu 2011 mineva 50 let od ustanovitve Pedagoške akademije v Mariboru, katere ena od naslednic je tudi Filozofska fakulteta v Mariboru. V prispevku je prikazan razvoj Oddelka za geografijo in študija geografije v Mariboru, ki je v tem obdobju prešel skozi različna razvojna obdobja, tako v smislu organizacijskih oblik ter kadrovske zasedenosti, kot tudi glede na vrsto izvajanja izobraževalnih programov ter obsega znanstvenoraziskovalnega dela. Temeljno poslanstvo oddelka, to je izobraževanje kadrov za poučevanje geografije v osnovni in srednji šoli, se je izvajalo s pomočjo različnih študijskih programov. Leta 1985 je Pedagoška akademija prerasla v Pedagoško fakulteto in s tem dveletni višješolski študij geografije v štiriletni visokošolski študij, ki je bil od leta 1995 univerzitetni. Z ustanovitvijo Filozofske fakultete v Mariboru je leta 2006 Oddelek za geografijo postal del le-te, istočasno pa je prehod na nove študijske programe, ki so pripravljeni v skladu z Bolonjsko deklaracijo, prinesel vrsto novosti, pa tudi izzivov; tako za izvajalce kot študente.
Ključne besede: geografija, študij geografije, visokošolski študij, Maribor, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1236; Prenosov: 101
Celotno besedilo (217,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Posodobitev evropskih univerz, ki zajema njihove medsebojno povezane vloge izobraževanja, raziskav in inovacij, velja za temeljni pogoj uspeha lizbonske strategije, obenem pa tudi za del širšega približevanja k svetovnemu in na znanju temelječemu gospodarstvu. S svojim prispevkom želim opozoriti na evropske razvojne smernice, izobraževalne in raziskovalne dejavnosti v odnosu do prihodnjega razvoja geografske stroke in položaja geografske vede v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: šolska geografija, študij geografije, izobraževanje, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 893; Prenosov: 396
Celotno besedilo (329,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Fizična geografija se je iz precej enotne vede v 19. stoletju razvila v znanost s težko premostljivimi mejami med njenimi vejami, v novejšem času pa se je z večjim poudarjanjem pokrajinske ekologije in geoekologije spet bolj poenotila. Za osvetlitev današnjega stanja fizične geografije smo analizirali predmetnike univerzitetnih programov geografije v Sloveniji in tujini. Prikazali smo položaj fizične geografije in njeno vlogo v študijskih programih geografije.
Ključne besede: fizična geografija, šolska geografija, študij geografije
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1418; Prenosov: 44
Povezava na celotno besedilo