Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil primerjati akademsko uspešnost študentov med študijem na daljavo v času epidemije COVID-19 in v obdobju po epidemiji, ko se je študijski proces izvajal v živo. V ospredju naše raziskave je bila pogostost uporabe različnih učnih metod ter oblik dela med izvajanjem študija na daljavo ter izvajanjem študija v živo v obdobju epidemije COVID-19. Zanimale so nas tudi prednosti in slabosti študija na daljavo po mnenju študentov ter za katere vplive so bili mnenja, da so v največji meri vplivali na njihov akademski uspeh med študijem na daljavo ter študijem v živo. Z empirično raziskavo na vzorcu 105 študentov treh največjih javnih univerz, Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru ter Univerze na Primorskem smo ugotovili, da so imeli študentje statistično pomembno višji akademski uspeh v študijskem letu 2021/2022, kot v študijskem letu 2020/2021. Študentje so imeli višji akademski uspeh, kadar je večji del študijskega procesa potekal v živo. Preučili smo tudi pogostost uporabe učnih metod ter učnih oblik dela med izvajanjem študija na daljavo ter izvajanjem študija v živo. Statistično pomembnih razlik v uporabi različnih učnih metod ter učnih oblik dela nam ni uspelo ugotoviti. Na akademski uspeh posameznikov je po mnenju študentov v največji meri vplivala količina časa, ki so ga namenili študijskim obveznostim ter njihove kognitivne sposobnosti. Študentje so največje prednosti študija na daljavo videli v časovnih in finančnih prihrankih. Pri negativnih vidikih študija na daljavo pa je bila v ospredju omejitev stikov.
Ključne besede: študentje, študij, COVID-19, učne oblike dela, učne metode dela
Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 511; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Značilnosti in razvoj profesionalnosti pri učiteljih geografije smo v teoretičnem delu predstavili delo učitelja, značilnosti njegovega profesionalnega razvoja, njegov pomen, faze, modele in dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj učitelja. Z anketnimi vprašalniki smo v raziskovalnem delu želeli preveriti dejanski položaj učiteljev geografije na področju profesionalnega razvoja, motive, ki vplivajo na odločitev za ta poklic, njihovo delovanje v različnih obdobjih službovanja ter njihovo neposredno profesionalno usposabljanje. Cilj raziskave je bil tako ugotoviti, kako se z delovno dobo razvija njihova profesionalnost. Uporabljeni sta bili deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnili učitelji geografije osnovnih in srednjih šol. Ugotovili smo, da so se anketiranci v večini odločili za poklic učitelja zaradi ljubezni in veselja do dela z otroki in da si želijo močnejši poudarek na izkustvenem učenju v času študija. Anketirani učitelji se udeležujejo seminarjev stalnega strokovnega izpopolnjevanja predvsem zaradi lastnega profesionalnega razvoja. Podatki, ki so bili zbrani z anketnimi vprašalniki, kažejo, da imajo anketirani učitelji geografije jasno izoblikovana mnenja o profesionalnem razvoju in se zavedajo njegovega pomena, kljub temu pa so nas opozorili na številne dileme v zvezi z njim.
Ključne besede: Profesionalni razvoj, učitelji geografije, študij geografije, oblike nadaljnjega izpopolnjevanja in usposabljanja, učni načrt, metode in oblike dela.
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1116; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava področje plesne vzgoje na predšolski stopnji in je sestavljeno z dveh delov. Prvi del predstavlja teorija, ki opredeljuje vzgojno področje plesne vzgoje, značilnosti tega in vpliv, ki ga plesna vzgoja povzroča na gibalni in plesni razvoj predšolskega otroka. V sklop razvoja teh dveh področij so vključene zakonitosti psihofizičnega razvoja pri gibalnih dejavnostih in dejavniki, ki vplivajo na gibalni in plesni razvoj. V delu je predstavljen tudi razvoj plesne sposobnosti ali plesnosti. Prav tako delo obravnava pomen spodbud in metod, ki vplivajo na razvoj plesnosti. Navedene in opisane so vrste gibalno-plesnih dejavnosti, vzgojna načela, oblike in metode dela, ki se jih poslužujemo pri plesni vzgoji. Pomemben del zajema načrtovanje vzgojnega dela na področju plesne vzgoje, v sklopu katerega se delo dotika kurikuluma za vrtce, kateri služi kot temelji dokument pri delu s predšolskimi otroki. Obravnavane so tudi teme, kot so načrtovalna obdobja na področju plesne vzgoje, dnevno načrtovanje priprav dejavnosti in metodični postopki. Podrobneje je v delo vključena tudi analiza vzgojnega dela s področja plesne vzgoje, ki je teoretično izhodišče za empirični del diplomskega dela. Teorijo diplomskega dela sklepa predstavitev študija predšolske vzgoje, ciljev, ki jih študentje morajo doseči tekom študija, praktičnega usposabljanja študentov in kompetenc, ki si jih študentje pridobijo ob zaključku študija predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Drugi, empirični, del diplomskega dela skozi posamezne dnevne priprave in analize dela, pridobljene na integrirani praksi, predstavlja vzgojno delo s področja plesa. V tem delu je moč opaziti dosego cilja, osvojitev plesne dramatizacije Janko in Metka, s pomočjo postopnih in sistematičnih priprav. Eksperimentalno skupino, vključeno v delo, predstavlja 21 otrok vrtca Borisa Pečeta, enote Bresternica, starih od tri do šest let.
Ključne besede: Ples, plesna vzgoja, plesnost, vrste gibalno-plesnih dejavnosti, metode in oblike dela, načrtovanje plesnih dejavnosti, analize plesnih dejavnosti, študij predšolske vzgoje.
Objavljeno v DKUM: 16.02.2015; Ogledov: 1780; Prenosov: 263
Celotno besedilo (945,92 KB)

Ključne besede: D5, študij dela, študij časa, ergonomija, računalniško podprta proizvodnja, konfekcija
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 2327; Prenosov: 0

Ključne besede: krojenje, študij dela, študij časa, konfekcija
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 2164; Prenosov: 0