| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 165
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Prvi diplomanti in začetek novogradnje Medicinske fakultete
Ivan Krajnc, 2010, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: Medicinska fakulteta Maribor, diplomanti, gradnja stavbe, študij medicine
Objavljeno v DKUM: 16.04.2024; Ogledov: 73; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (75,75 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

2.
Zahvalni govor : podelitev diplom 15. 6. 2017
Lucija Pribožič, 2017, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: diploma, študij medicine
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 75; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (67,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

3.
Določanje časa izdelave na pakirni liniji v podjetju Impol ft d.o.o. : diplomsko delo
Tadej Lapuh, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na analizi pakirne linije, ki se je izvajala v času prakse v podjetju Impol FT, d. o. o. V njem je predstavljena analiza procesa dela z snemanjem časa ter obdelavo dobljenih podatkov v namen, da se poiščejo vzroki slabe izkoriščenosti pakirne linije in rešitve za povečanje produktivnosti. Predstavljene so metode snemanja časa, sredstva za izvajanje analiz ter opis poteka analize z uporabo ene izmed metod in programska oprema Normar 3.0, s katero se je izvedla analiza.
Ključne besede: študij časa, snemanje časa, analiza časa, REFA, MTM, SDD, MTO, Normar 3.0, pakirna linija
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 273; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

4.
Akademska uspešnost študentov pedagoških smeri med epidemijo covid-19: primerjava med izvajanjem študija na daljavo in študija v živo : primerjava med izvajanjem študija na daljavo in študija v živo
Martina Jazbec, 2023, magistrsko delo

Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil primerjati akademsko uspešnost študentov med študijem na daljavo v času epidemije COVID-19 in v obdobju po epidemiji, ko se je študijski proces izvajal v živo. V ospredju naše raziskave je bila pogostost uporabe različnih učnih metod ter oblik dela med izvajanjem študija na daljavo ter izvajanjem študija v živo v obdobju epidemije COVID-19. Zanimale so nas tudi prednosti in slabosti študija na daljavo po mnenju študentov ter za katere vplive so bili mnenja, da so v največji meri vplivali na njihov akademski uspeh med študijem na daljavo ter študijem v živo. Z empirično raziskavo na vzorcu 105 študentov treh največjih javnih univerz, Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru ter Univerze na Primorskem smo ugotovili, da so imeli študentje statistično pomembno višji akademski uspeh v študijskem letu 2021/2022, kot v študijskem letu 2020/2021. Študentje so imeli višji akademski uspeh, kadar je večji del študijskega procesa potekal v živo. Preučili smo tudi pogostost uporabe učnih metod ter učnih oblik dela med izvajanjem študija na daljavo ter izvajanjem študija v živo. Statistično pomembnih razlik v uporabi različnih učnih metod ter učnih oblik dela nam ni uspelo ugotoviti. Na akademski uspeh posameznikov je po mnenju študentov v največji meri vplivala količina časa, ki so ga namenili študijskim obveznostim ter njihove kognitivne sposobnosti. Študentje so največje prednosti študija na daljavo videli v časovnih in finančnih prihrankih. Pri negativnih vidikih študija na daljavo pa je bila v ospredju omejitev stikov.
Ključne besede: študentje, študij, COVID-19, učne oblike dela, učne metode dela
Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 370; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

5.
Slovensko tekstilstvo skozi čas : (obdobje od 1930. do začetka 80-ih let)
Jože Debevc, 2023

Opis: Pred vami so spomini in utrinki, poskus zgodovinskega zapisa o slovenskem tekstilstvu in o ljudeh - tekstilcih, ki so dajali pečat razvoju slovenskega tekstilstva v obdobju od 1930. do začetka 80-ih let.
Ključne besede: Slovensko tekstilstvo, zgodovina, Univerza v Mariboru, študij, Fakulteta za strojništvo
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 522; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (77,13 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Motivi za vpis na dodiplomski študijski program zdravstvene nege
Robert Rebernik, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zagotavljanje kakovosti zdravstvenih storitev se prične že v času izobraževanja. Študentje so tisti, ki bodo prejeli in pridobili veliko novih informacij in veščin za svoj poklic. Motivacija je eden izmed glavnih konceptov izobraževanja. Uspešnost študentov se namreč kaže kasneje v delovnem okolju. Namen zaključnega dela je raziskati motive študentov za vpis na dodiplomski študij zdravstvene nege. Metode: V zaključnem delu smo izvedi presečno raziskavo. Vse podatke, ki smo jih potrebovali, smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki smo ga objavili prek spletnega portala - 1KA. Vprašalnik MSNQ (The Motivation to Study Nursing Questionnaire) je imel 16 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo analizirali ter jih pisno in grafično predstavili. Rezultati: Na podlagi prejetih anketnih vprašalnikov in analize smo ugotovili, da so študentje enotni pri motivih za vpis na študijski program zdravstvene nege. 70 % vseh anketiranih študentov je označilo, da jih na študiju zanima predvsem vsebina. Drugi najpogosteje označen odgovor je obstoj dobre možnosti kasnejše zaposlitve, s čimer se je strinjalo 62 % anketirancev. Razprava in sklep: Za večji uspeh pri študiju je pomembna motiviranost za študij, zato je potrebno ustrezno pozornost posvetiti strategijam za povečanje motivacije študentov že v izobraževalnem procesu zdravstvene nege. Mnoge študije kažejo, da se to kasneje kaže v delovnem okolju pri zagotavljanju kakovosti storitev pri pacientu.
Ključne besede: dodiplomski študij, študentje, zdravstvena nega, podoba medicinske sestre, motivacija, motivi
Objavljeno v DKUM: 23.11.2022; Ogledov: 637; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

7.
Analiza stresa študentov dodiplomskega študija med izpitnim obdobjem
Nina Lesjak, 2022, diplomsko delo

Opis: Stres lahko opredelimo kot nekakšno kugo sodobnega časa, ki je vedno bolj razširjena tudi med študenti. Gre za težavo, s katero se študentje spopadajo na dnevni ravni, saj si velikokrat postavijo prevelike cilje ali pa čutijo prevelik pritisk s strani družbe. Študijske obveznosti, kot so kolokviji, seminarske naloge, izpiti, vzbudijo v človeku občutek tesnobe, panike in šibkosti. Pomembno je, da si ljudje ne zatiskajo oči pred resnico, ampak da se s težavo soočijo, kar pomeni, da je zgodnje odkrivanje simptomov bistvenega pomena za uspešno obvladovanje stresa. Če je stres prisoten dlje časa in je njegovo obvladovanje v veliki meri neuspešno, lahko to privede do resnih škodljivih posledic za človeško telo. Posledice se najpogosteje kažejo v obliki depresije, izgorelosti, izčrpanosti, lahko tudi kot duševna motnja ali psihosomatska bolezen. Diplomsko delo se v veliki meri osredotoča na stopnjo stresa, ki jo zaznajo študentje v času izpitnega obdobja, odkrivanje glavnih stresorjev ter načine in tehnike obvladovanja le-tega. Cilj diplomske naloge je ozavestiti študente o resnosti posledic stresa na njihovo duševno zdravje in o pomembnosti uporabe tehnik sproščanja, s pomočjo katerih lahko odkrijejo drugo oz. pozitivno stran stresa in ga obrnejo sebi v prid. Problematika stresa pri študentih v času izpitnega obdobja je predstavljena v teoretičnem delu, ki omogoča poglobljen pogled v to, kako sploh nastane stres, kaj ga povzroča ter kako vpliva na uspešnost študenta. V empiričnem delu so bili s pomočjo ankete pridobljeni podatki o stopnji stresa, glavnih stresorjih, posledicah stresa ter načinih obvladovanja med študenti dodiplomskega študija v času izpitnega obdobja. Iz analize ankete je razvidno, da več kot 73 % vprašanih študentov čuti v času izpitnega obdobja zelo močan stres. Glavni povzročitelj za nastanek stresa je dejavnik dva izpita na en dan; sledita mu prevelika količina snovi in pomanjkanje prostega časa. Stres na študente vpliva, tako da se počutijo dostikrat izčrpane, pri učenju so nezbrani in posledično manj učinkoviti; primanjkuje jim motivacije za opravljanje študijskih obveznostih; poleg navedenega slabše nadzirajo svoja čustva in imajo pogoste izbruhe jeze. Analiza ankete je pokazala, da študentje premagujejo stres z različnimi tehnikami sproščanja. Najpogosteje izbrane tehnike so bile naslednje: druženje s prijatelji/družino, poslušanje glasbe, druženje z živalmi, izvajanje raznih športnih aktivnosti in uporaba metode vizualizacije. Študentje redkeje uporabljajo tehnike, kot so prekomerno hranjenje, igranje iger na srečo, pitje alkoholih pijač in uživanje tobačnih izdelkov.
Ključne besede: študent, dodiplomski študij, stres, izpitno obdobje.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 871; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

8.
Programski jezik Python v kemijskem inženirstvu in kemiji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Urša Keše, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja uporabo programskega jezika Python za reševanje problemov v kemiji in kemijski tehnologiji, kar vključuje osnove programskega jezika, zbirko prosto dostopnih knjižnic ter primere nalog in rešitve z uporabo pythonske kode. Osnove programskega jezika so primerljive osnovam, ki so že del univerzitetnega študijskega programa, kjer sta študentom predstavljena programska jezika Fortran in Matlab. Največja prednost Pythona je zbirka modulov, ki so dostopni preko knjižnic ChemPy, NumPy, Matplotlib, Chemlib, Openpyxl in Xlsx Writer, ki smo jih opisali v drugem poglavju. Poleg zbirke knjižnic smo v poglavju predstavili osnove programiranja, osnovne podatkovne tipe programskega jezika Python ter kompleksnejše tipe, kot so funkcije, logične vrednosti in pogojni stavki. Na koncu poglavja smo predstavili uporabo knjižnic za grafično predstavitev podatkov in analizo rezultatov. Glavni del diplomskega dela so primeri nalog, ki so rešene z uporabo Python knjižnic, kjer smo predstavili kodo za določanje lastnosti produktov in reaktantov, stehiometrije, izračun toplote kemijskih reakcij in določanja topnosti. Na koncu smo dodali še nalogo primerjave rešitve naloge v fortranski kodi in pythonski kodi. Ugotovili smo, da je uporaba Pythona za reševanje problemov v kemiji in kemijskem inženirstvu priročna, preprosta in obsežna. Uporaba jezika je primerljiva fortranskemu, z uporabo knjižnic je pythonski jezik uporaben za širši nabor problemov kot fortranski jezik.
Ključne besede: Python v kemiji, ChemPy, Chemlib, Python knjižnice, programiranje, kemija, kemijsko inženirstvo, univerzitetni študij
Objavljeno v DKUM: 12.07.2022; Ogledov: 701; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

9.
Digitalne kompetence študentov v času pandemije COVID-19
Pia Pičulin, 2022, diplomsko delo

Opis: Pandemija COVID-19 je sprožila potrebo po višjih ravneh digitalnih zmogljivosti v izobraževanju. Močno je zaznamovala naše življenje in posledično tudi način študija. V zelo kratkem času so se morale tako univerze in njihovi zaposleni kot tudi študentje prilagoditi razmeram in ukrepom za zajezitev virusa. Uveljavil se je drugačen način študija, ki je bil vsem še dokaj neznan. Predavanja in vaje so potekale prek spleta, potrebno je bilo veliko več samoiniciative. Povečale so se neenakosti med tistimi, ki imajo dostop do digitalnih tehnologij, in tistimi, ki imajo omejen dostop do njih. Pričakovanja do študentov so se povečala, saj so morali biti vešči uporabe potrebne tehnologije za študij na daljavo in hkrati slediti ter se učiti snov predmetov. Diplomska naloga tako obravnava digitalne kompetence študentov v času pandemije, njihovo mnenje o vplivu COVID-19 na njihove digitalne zmožnosti in njihovo mnenje o študiju na daljavo. Z anketnim vprašalnikom smo pridobili podatke o digitalnih kompetencah študentov ter njihovo mnenje o vplivu pandemije COVID-19 na razvoj kompetenc in njihov študij.
Ključne besede: digitalne kompetence, digitalizacija, študij, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 06.07.2022; Ogledov: 998; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (4,59 MB)

10.
Motivacija športnikov za študij
Nina Klemenčič, 2021, diplomsko delo

Opis: Motivacija je glavni element pri postavljanju in doseganju ciljev. Predstavljajo jo posamezni motivi, ki nam dajo zagon, da dosežemo cilj, ki smo si ga zadali. Motive pa predstavljajo želje in potrebe, ki narekujejo in pojasnjujejo naša ravnanja. Vsi smo se že srečali s pomanjkanjem motivacije na določenem področju. V diplomskem delu smo se osredotočili na motivacijo športnikov za študij. Poleg ukvarjanja s športom ima športnik, ki se izobražuje, v sebi več vlog, npr. vlogo dijaka ali študenta. Čeprav ves svoj čas posveča treningom in tekmovanjem, mora poleg tega s športno kariero usklajevati še študijske obveznosti. Usklajevanje izobraževanja in treniranja pa športnikom predstavlja zelo velik izziv. Nekateri obveznosti obeh področij usklajujejo brez težav, nekateri žal ne. To je odvisno predvsem od motivacije posameznika in njegovih motivov za študij.
Ključne besede: motivacija, šport, izobraževanje, dvojna kariera, študij
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 1082; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (913,32 KB)

Iskanje izvedeno v 1.71 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici