| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Socialno poreklo in študentsko delo : diplomsko delo univerzitetnega študija
Dora Jerič, 2007, diplomsko delo

Ključne besede: socialno poreklo, študentsko delo, družbeni razred
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 2098; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (515,23 KB)

4.
Študentsko delo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Danijela Madjar, 2007, diplomsko delo

Ključne besede: študentje, delo, študentsko delo
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 2359; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (364,17 KB)

5.
POLETNO DELO SLOVENSKIH ŠTUDENTOV V ZDA
Karmen Skodlar, 2009, diplomsko delo

Opis: Čeprav večina študentov ponavadi preživlja počitnice na Jadranski obali, se nekateri odločijo za daljše destinacije iz različnih razlogov. Nekateri bi radi izboljšali ali se naučili tujega jezika, pridobili izkušnje v drugih kulturah in spoznali nove prijatelje. Ker številne države pripadajo Evropski uniji, je veliko lažje preživeti počitnice kot študent izmenjave v drugi državi. Vendar, poleg Evrope, so na voljo še druge možnosti, predvsem ZDA, ki ima veliko število organizacij za zagotavljanje študentske izmenjave. CCUSA je ena od teh organizacij, ki jo bomo predstavili v diplomskem delu.
Ključne besede: trg dela, zaposljivost, študentsko delo, CCUSA
Objavljeno: 16.07.2009; Ogledov: 1615; Prenosov: 179 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (520,77 KB)

6.
IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH PREKO ŠTUDENTSKIH NAPOTNIC
Katja Špiclin, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen mojega diplomskega dela je z anketiranjem študentov pridobiti potrebne podatke za analizo, ki nam bo odgovorila na vprašanje, ali izobraževanje v podjetju vpliva na zaposlene preko študentske napotnice ter ali jim omogoča uvajanje v delo in uporabo gradiv ter navodil za lažje opravljanje dela. V prvem sklopu so predstavljene teoretične osnove izobraževanja, pomen, cilji in metode izobraževanja, ter zakonodajo na področju študentskega dela. V drugem sklopu pa bomo s pomočjo grafov predstavili pridobljene rezultate, ki smo jih pridobili z anketiranjem. Ciljna skupina so bili študentje, ki so kadarkoli v času študija opravljali delo preko študentskega servisa. Končni rezultat do katerega sem prišla je, da podjetja kljub zadostnim številom izobraževalnih vsebin premalo vlagajo v izobraževanje študentov.
Ključne besede: Izobraževanje Študentsko delo Anketa
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 1463; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (351,82 KB)

7.
UREDITEV IN OBDAVČITEV ŠTUDENTSKEGA DELA V SLOVENIJI TER PRIMERJAVA Z IZBRANIMI DRŽAVAMI
Žaklina Kosanec, 2010, diplomsko delo

Opis: Obravnavali smo ureditev in obdavčitev študentskega dela v Sloveniji ter slovensko študentsko delo in obdavčitev primerjali z posameznimi tujimi državami. Študentsko delo v Sloveniji ima pomembno vlogo, saj se ga poslužuje večina študentov. Z študentskim delom si študentje nemalokrat olajšajo finančni položaj študija ter si nabirajo praktične izkušnje. Po drugi strani, pa si s tovrstnim delom tudi podaljšajo čas študija. Študentsko delo v Sloveniji ima v primerjavi z izbranimi tujimi državami privilegiran položaj in sicer z davčnega vidika, kakor tudi z vidika plačevanja posameznih prispevkov in zavarovanj. V proučevanih tujih državah (Hrvaška, Avstrija, Nemčija, Velika Britanija) ima besedna zveza študentsko delo drugačen pomen kot pri nas, saj so študentje izenačeni z ostalimi zaposlenimi, s katerimi skupaj tvorijo enoten trg dela. Študentje v tujini za opravljeno delo plačujejo davek na dohodek, poleg tega se jim opravljeno delo šteje v delovno dobo. Po zaključku študija predstavljajo enako konkurenčno delovno silo kot preostali trg dela. Z primerjavo študentskega dela pri nas in v izbranih tujih državah smo ugotovili, da smo ena izmed redkih držav, katera ima študentsko delo urejeno popolnoma ločeno od ostalega rednega zaposlovanja v državi. Primerjava je pokazala tudi, da je davčni vidik in vidik plačevanja posameznih prispevkov ter zavarovanj za študente v Sloveniji ugodnejši, kot so ga deležni študentje v izbranih tujih državah.
Ključne besede: študentsko delo, ureditev študentskega dela, obdavčitev študentskega dela, študent, agencija za posredovanje študentskega dela, Slovenija, Hrvaška, Nemčija, Avstrija, Velika Britanija
Objavljeno: 25.08.2010; Ogledov: 2717; Prenosov: 481
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

8.
NAČINI PREŽIVLJANJA PROSTEGA ČASA PRI ŠTUDENTIH
Jelena Huzjan, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Prosti čas šudentov, ki ga lahko opredelimo kot celoten čas izven študijskih obveznosti oz. čas, ki ga študent sam oblikuje in organizira, odvisno od svojih želja, potreb in možnosti, je za študente večstransko pomemben. Omogoča sproščanje in počitek od študijskih obveznosti, različne prostočasne dejavnosti pa lahko prispevajo k izgradnji posameznikove osebnosti, boljšem psiho-fizičnem zdravju, socializaciji osebe in pridobivanju novih znanj in veščin. Število dejavnikov, ki vplivajo na način preživljanja prostega časa, je veliko, pomembnost posameznega dejavnika pa je različna od študenta do študenta. Kot pomembnejše in bolj pogoste vplivne dejavnike lahko opredelimo količino prostega časa, finančna sredstva, osebnostne značilnosti posameznika in dostopnost posameznih prostočasnih vsebin, prav tako pomemben vpliv pa imajo tudi ljudje, s katerimi so študenti v stiku, razmere v okolju in aktualni družbeni trendi. Študenti danes lahko izbirajo med številnimi načini preživljanja prostega časa, saj je ponudba prostočasnih dejavnosti večja kot kadarkoli prej in veliko je takih, ki so cenovno, časovno in fizično dostopne širšem krogu študentov. Rezultati raziskave, izvedene v praktičnem delu, so pokazali, da velik del študentov čuti pomanjkanje prostega časa. Pomemben del prostega časa pri študentih zajema druženje s prijatelji, športne aktivnosti, delo za računalnikom in študentsko delo, več časa bi pa radi namenili še za potovanja in dodatna izobraževanja. Glavni dejavnik, ki jih omejuje pri željenem načinu preživljanja prostega časa, je pomanjkanje finančnih sredstev.
Ključne besede: prosti čas, prostočasne dejavnosti, svobodna izbira, omejitve, študentsko delo, družbeni trendi, interesi
Objavljeno: 29.11.2010; Ogledov: 2170; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (683,92 KB)

9.
PROBLEMATIKA ŠTUDENTSKEGA DELA V SLOVENIJI
Tjaša Novak, 2010, diplomsko delo

Opis: V današnjem času vedno več študentov dela preko študentskih servisov. Študentje prihajajo iz različnih regij, družin, družbenih in socialnih razredov, vsak ima svoje interese, želje in cilje. Nekateri pridno študirajo, drugi dajejo prednost zabavi, spet tretji pa izkoriščajo študentski staž tudi za študentsko delo. S tem si lahko izboljšujejo finančno in socialno stanje ali pa zgolj preizkušajo raznovrstna dela, spoznavajo različne delodajalce in si nabirajo delovne izkušnje.
Ključne besede: Delo Študent Študentsko delo Študentski servis Redna zaposlitev delo
Objavljeno: 17.01.2011; Ogledov: 2089; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (621,43 KB)

10.
RAZISKOVANJE MOTIVACIJSKIH FAKTORJEV ŠTUDENTSKEGA DELA V SLOVENIJI
Nataša Rupnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja z raziskovanjem motivacijskih faktorjev študentskega dela v Sloveniji, natančneje na Filozofski fakulteti v Mariboru. Z metodo ankete je bilo preverjenih pet hipotez, ki se nanašajo na stopnjo pomembnosti posameznih motivov za študentsko delo, njihovo medsebojno povezanost, vpliv nekaterih drugih dejavnikov in posledice študentskega dela. Izkazalo se je, da je zaslužek od študentskega dela za našo populacijo predvsem sredstvo za finančno neodvisnost od staršev in lagodno življenje. Kot pomemben motiv se ob tem pojavlja tudi oblikovanje izhodišč za redno zaposlitev. Proti pričakovanjem se je izkazalo, da družbeno-ekonomski položaj študentov ne vpliva na stopnjo njihovega zanimanja za opravljanje del preko študentskega servisa, prav tako pa tudi ni povezan z njihovim zanimanjem za pridobitev boljših izhodišč za redno zaposlitev preko študentskega dela. Zanimivo je tudi, da obseg dela preko študentskega servisa ni statistično povezan z uspešnostjo pri študiju. Navedene ugotovitve kažejo na spremembo trenda na področju študentskega dela, ki sovpada s spremembami v višje-/visoko-šolskem in univerzitetnem izobraževanju. In sicer, temeljna motiva za študentsko delo nista več pridobivanje delovnih izkušenj s področja študija in sredstev, potrebnih za lažje financiranje študija (takšen je bi namreč prvotni namen študentskega dela). Ker je temu tako, želi vlada študentsko delo v prvi vrsti omejiti z Zakonom o malem delu, v drugi pa z Bolonjsko reformo.
Ključne besede: študentsko delo, motivacijski faktorji: sredstva za preživetje in financiranje študija, možnost lagodnega življenja, finančna neodvisnost od staršev, pridobivanje delovnih izkušenj, socialno mreženje, stik s potencialnimi delodajalci, gradnja osebnega delovnega profila; študentje Filozofske fakultete v Mariboru.
Objavljeno: 10.11.2010; Ogledov: 2385; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (411,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici