| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Zadovoljstvo in motivacija študentov, vključenih v študentski servis
Karmen Srpčič, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se navezuje na tematiko zadovoljstva in motivacije študentov, ki so vključeni v študentski servis. V teoretičnem delu naloge je predstavljeno zadovoljstvo študentov, kako ga merimo ter kateri dejavniki prispevajo k večjemu zadovoljstvu zaposlenih. Nadalje govorimo o motivaciji, njeni definiciji, teorijah motivacije, njenih dejavnikih ter nevarnih uničevalcih te. Dotaknemo se tudi odgovornih oseb za motivacijo ter predstavimo, kako jo spodbujati v podjetjih. V empiričnem delu naloge predstavimo rezultate svoje raziskave, ki temelji na uporabi podatkov, pridobljenih z anketnim vprašalnikom, ki ga je študentski servis Posavc poslal svoji bazi študentov. V začetku predstavimo študentski servis, s katerim smo sodelovali, nato pa tudi rezultate, ki smo jih pridobili. Preučevali smo zadovoljstvo ter motivacijo študentov na njihovem delovnem mestu. Ugotovili smo, da so študentje na svojem delovnem mestu zadovoljni in motivirani, najbolj jih motivirajo denarne nagrade. Menijo, da je vodstvo podjetja v največji meri odgovorno, tako za motivacijo kot tudi zadovoljstvo zaposlenih. Najpogostejša dela, ki jih študentje opravljajo, so administrativna dela, dela s strankami, dela v gostinstvu in turizmu ter strežbi.
Ključne besede: zadovoljstvo, motivacija, študentje, študentski servis
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 232; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,89 MB)

2.
Učinki izobraževanja na daljavo med mladimi v času pandemije : diplomsko delo
Niki Kodrič, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je preučevalo učinke izobraževanja na daljavo na dijake in študente v starosti 15–25 let. Ugotovitve raziskav kažejo, da se je medsebojna komunikacija prilagodila s pomočjo družbenih omrežij in aplikacij za seje. Kljub težavam zaradi neenakih pogojev in različnih izkušenj težave niso bile pogoste ali hude. Rezultati anket in intervjujev kažejo, da je izobraževanje na daljavo v času pandemije covida-19 potekalo relativno dobro, pri čemer so se posamezniki prilagajali glede na svoje osebne okoliščine.
Ključne besede: izobraževanje na daljavo, dijaki, študentje, komuniciranje, socialna izključenost
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 312; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (683,26 KB)

3.
Fenomen študija srbskih študentov v sloveniji
Tijana Zdravković, 2023, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je odkriti razloge, ki spodbujajo študente iz Srbije, da se odločijo za študij v Sloveniji. S pomočjo sintetične metode smo združili informacije iz različnih virov, ki so obravnavali to tematiko. Med ključnimi razlogi, ki so jih študentje izpostavili, je bila želja po boljših kariernih priložnostih in širših možnostih za zaposlitev po končanem študiju. Med anketiranjem 50 srbskih študentov, ki so študirali ali še vedno študirajo v Sloveniji, jih je 80 % odgovorilo, da je ključni razlog za izbiro študija v Sloveniji možnost, da njihova pridobljena diploma odpre številne poti v prihodnosti. To kaže na to, da je cilj izboljšanja kariernih možnosti eden od glavnih dejavnikov, ki vplivajo na študentske migracije iz Srbije v Slovenijo. Poleg tega so študentje izpostavili tudi druge dejavnike, kot so kakovost izobraževanja, mednarodno okolje, dostop do raziskovalnih možnosti ter kulturna in jezikovna podobnost med Srbijo in Slovenijo. Vendar pa se je v večini odgovorov izkazalo, da je priložnost za boljšo karierno pot najpomembnejši motiv za njihovo odločitev. Skupaj s sintetično analizo in statističnimi podatki iz ankete te ugotovitve jasno kažejo, da študentje iz Srbije v Slovenijo migrirajo predvsem zaradi cilja, da bi pridobili kakovostno izobrazbo, ki jim bo odprla vrata do boljših priložnosti za karierno rast in uspeh v prihodnosti.
Ključne besede: študentje, Srbija, Slovenija, razlogi
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 199; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

4.
Razvoj znanstvenoraziskovalnega dela študentov MF UM v zadnji 20 letih : Uvodni nagovor na kongresu o znanstvenoraziskovalnem delu 17. 5. 2023 na MF UM in UKC Maribor »Od laboratorija do bolnikove postelje«
Dušica Pahor, 2023, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: raziskovanje, študentje
Objavljeno v DKUM: 18.07.2023; Ogledov: 481; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (184,08 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

5.
Akademska uspešnost študentov pedagoških smeri med epidemijo covid-19: primerjava med izvajanjem študija na daljavo in študija v živo : primerjava med izvajanjem študija na daljavo in študija v živo
Martina Jazbec, 2023, magistrsko delo

Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil primerjati akademsko uspešnost študentov med študijem na daljavo v času epidemije COVID-19 in v obdobju po epidemiji, ko se je študijski proces izvajal v živo. V ospredju naše raziskave je bila pogostost uporabe različnih učnih metod ter oblik dela med izvajanjem študija na daljavo ter izvajanjem študija v živo v obdobju epidemije COVID-19. Zanimale so nas tudi prednosti in slabosti študija na daljavo po mnenju študentov ter za katere vplive so bili mnenja, da so v največji meri vplivali na njihov akademski uspeh med študijem na daljavo ter študijem v živo. Z empirično raziskavo na vzorcu 105 študentov treh največjih javnih univerz, Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru ter Univerze na Primorskem smo ugotovili, da so imeli študentje statistično pomembno višji akademski uspeh v študijskem letu 2021/2022, kot v študijskem letu 2020/2021. Študentje so imeli višji akademski uspeh, kadar je večji del študijskega procesa potekal v živo. Preučili smo tudi pogostost uporabe učnih metod ter učnih oblik dela med izvajanjem študija na daljavo ter izvajanjem študija v živo. Statistično pomembnih razlik v uporabi različnih učnih metod ter učnih oblik dela nam ni uspelo ugotoviti. Na akademski uspeh posameznikov je po mnenju študentov v največji meri vplivala količina časa, ki so ga namenili študijskim obveznostim ter njihove kognitivne sposobnosti. Študentje so največje prednosti študija na daljavo videli v časovnih in finančnih prihrankih. Pri negativnih vidikih študija na daljavo pa je bila v ospredju omejitev stikov.
Ključne besede: študentje, študij, COVID-19, učne oblike dela, učne metode dela
Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 346; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

6.
15 let od podelitve prvih 'Dekanovih nagrad' za znanstvenoraziskovalno delo študentov na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru
Dušica Pahor, 2022, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: raziskovanje, študentje
Objavljeno v DKUM: 16.02.2023; Ogledov: 623; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (5,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

7.
Usklajevanje družinskega in študijskega življenja študentov na gorenjskem
Norali Karin Majkić, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali, kako študentje, ki imajo otroka/e, usklajujejo študijsko življenje z družinskim, kako se spopadajo s stanovanjskim vprašanjem in kateri je najpogostejši vir dohodka. Osredotočili smo se tudi na to, katere pravice imajo kot starši študentje. Rezultati raziskave kažejo, da starši študentje potrebujejo več časa za izdelavo in oddajo študijskih obveznosti. Prav tako smo ugotovili, da študentske družine nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja. S pomočjo raziskave smo tudi ugotovili, da štipendija ni najpogostejši vir dohodka, ampak anketiranci navajajo otroški dodatek, sledi ji študentsko delo, le 27 % anketirancev je navedlo štipendijo.
Ključne besede: študentje, družina, problematika, otrok, Gorenjska
Objavljeno v DKUM: 25.01.2023; Ogledov: 483; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (561,14 KB)

8.
Motivi za vpis na dodiplomski študijski program zdravstvene nege
Robert Rebernik, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zagotavljanje kakovosti zdravstvenih storitev se prične že v času izobraževanja. Študentje so tisti, ki bodo prejeli in pridobili veliko novih informacij in veščin za svoj poklic. Motivacija je eden izmed glavnih konceptov izobraževanja. Uspešnost študentov se namreč kaže kasneje v delovnem okolju. Namen zaključnega dela je raziskati motive študentov za vpis na dodiplomski študij zdravstvene nege. Metode: V zaključnem delu smo izvedi presečno raziskavo. Vse podatke, ki smo jih potrebovali, smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki smo ga objavili prek spletnega portala - 1KA. Vprašalnik MSNQ (The Motivation to Study Nursing Questionnaire) je imel 16 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo analizirali ter jih pisno in grafično predstavili. Rezultati: Na podlagi prejetih anketnih vprašalnikov in analize smo ugotovili, da so študentje enotni pri motivih za vpis na študijski program zdravstvene nege. 70 % vseh anketiranih študentov je označilo, da jih na študiju zanima predvsem vsebina. Drugi najpogosteje označen odgovor je obstoj dobre možnosti kasnejše zaposlitve, s čimer se je strinjalo 62 % anketirancev. Razprava in sklep: Za večji uspeh pri študiju je pomembna motiviranost za študij, zato je potrebno ustrezno pozornost posvetiti strategijam za povečanje motivacije študentov že v izobraževalnem procesu zdravstvene nege. Mnoge študije kažejo, da se to kasneje kaže v delovnem okolju pri zagotavljanju kakovosti storitev pri pacientu.
Ključne besede: dodiplomski študij, študentje, zdravstvena nega, podoba medicinske sestre, motivacija, motivi
Objavljeno v DKUM: 23.11.2022; Ogledov: 606; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

9.
Preoblikovanje študijskega dela (študijskih in obštudijskih nalog) na vzorcu študentov: opredelitev konstrukta in razvoj vprašalnika : opredelitev konstrukta in razvoj vprašalnika
Valentina Čufar, 2022, magistrsko delo

Opis: Preoblikovanje dela je vse pomembnejša proaktivna strategija, ki zaposlenim pomaga prilagoditi delo lastnim potrebam. Po drugi strani pa je na študentski populaciji slednje še precej neraziskano področje. Namen raziskave je proučiti preoblikovanje študija in razviti vprašalnik, ki nam bo omogočal merjenje konstrukta. Slednje smo preverjali preko dveh ločenih raziskav – kvalitativne in kvantitativne raziskave. V prvi kvalitativni raziskavi je sodelovalo 15 študentov, s katerimi smo izvedli polstrukturirane intervjuje in preko tega skušali pridobiti uvid v njihovo doživljanje študija in boljše razumevanje preoblikovanja študija med študenti. Na podlagi ugotovitev prve raziskave smo razvili vprašalnik. Pri razvoju vprašalnika smo se naslanjali tudi na dosedanje vprašalnike razvite za delovno populacijo. Druga, kvantitativna raziskava pa je služila preliminarni validaciji vprašalnika. Izvedena je bila na 136 študentih slovenskih univerz. V drugi raziskavi smo prav tako preverjali povezanost preoblikovanja študija z drugimi konstrukti, ki so se izkazali kot pomembni pri preoblikovanju dela. Vključili smo zadovoljstvo s študijem, zavzetost, izgorelost, proaktivno osebnost in karierno prilagodljivost. Rezultati večinoma kažejo na statistično pomembne povezanosti, v skladu s pričakovanji. Najslabše povezanosti so se pojavile z zadovoljstvom s študijem. Na podlagi ugotovitev lahko preoblikovanje študija definiramo kot samoiniciativne akcije, ki jih študentje uvedejo v okviru študijskih ali obštudijskih dejavnosti, z namenom, da bi razvili svoje veščine, izboljšali svoje karierne priložnosti in študij prilagodili sebi in svojim željam. Podobno kot zaposleni preoblikujejo svoje delo, tudi študentje študij preoblikujejo preko treh dimenzij: preoblikovanje nalog, preoblikovanje odnosov in kognitivno preoblikovanje. Kvantitativna raziskava je spoznanja potrdila in nadgradila. Ugotovitve kažejo, da je pri preoblikovanju študijskih nalog posebej pomembno preoblikovanje študija z dodajanjem nalog, pri preoblikovanju odnosov pa predvsem preoblikovanje odnosov s sošolci in ostalimi. Pričujoča raziskava je temeljnega pomena za nadaljnjo raziskovanje preoblikovanja študija, tako kvalitativno kot tudi kvantitativno.
Ključne besede: preoblikovanje študija, študentje, proaktivnost, obštudijske dejavnosti, študijske naloge, kariera
Objavljeno v DKUM: 05.04.2022; Ogledov: 615; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

10.
Stigmatizacija mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem s strani študentov
Teja Širovnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Samopoškodovalno vedenje se pogosto pojavlja v današnjem času, predvsem pri mladostnikih. Je tema, o kateri se ne govori dovolj, kar privede do pojava stigme do oseb, ki se tega dejanja poslužujejo, in sicer tako s strani splošne populacije kot tudi s strani zdravstvenih delavcev. Odklonilno vedenje zdravstvenih delavcev ima močan vpliv na mladostnike, ki se samopoškodujejo, saj to pogosto privede do tega , da si le-ti ne poiščejo potrebno pomoči. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela v teoretičnem delu, podatke za raziskavo pa smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo študente zdravstvenih ved ter študente drugih študijskih smeri UM. Rezultati: V anketi je sodelovalo 139 študentov od tega 57 % študentov obiskuje študijsko smer zdravstvenih ved, 43 % študentov pa obiskuje kakšno drugo smer študija. Ugotovili smo, da bi se mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem namerno skušalo izogibati 9 % študentov zdravstvene nege ter 16 % študentov drugih študijskih smeri. Razprava in sklep: V raziskavi smo ugotovili, da je odnos študentov zdravstvenih ved nekoliko boljši do tistih mladostnikov, ki se samopoškodujejo, kot s strani študentov drugih ved. Prav tako smo ugotovili, da so študentje moškega spola bolj nagnjeni k stigmatiziranju mladostnikov, ki se samopoškodujejo. Menimo, da bi se o samopoškodovanju bilo potrebno več pogovarjat in da bi se moralo opraviti več raziskav na to temo.
Ključne besede: samopoškodovanje, stigmatizacija, študentje
Objavljeno v DKUM: 04.03.2022; Ogledov: 716; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (486,10 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici