| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Preoblikovanje študijskega dela (študijskih in obštudijskih nalog) na vzorcu študentov: opredelitev konstrukta in razvoj vprašalnika : opredelitev konstrukta in razvoj vprašalnika
Valentina Čufar, 2022, magistrsko delo

Opis: Preoblikovanje dela je vse pomembnejša proaktivna strategija, ki zaposlenim pomaga prilagoditi delo lastnim potrebam. Po drugi strani pa je na študentski populaciji slednje še precej neraziskano področje. Namen raziskave je proučiti preoblikovanje študija in razviti vprašalnik, ki nam bo omogočal merjenje konstrukta. Slednje smo preverjali preko dveh ločenih raziskav – kvalitativne in kvantitativne raziskave. V prvi kvalitativni raziskavi je sodelovalo 15 študentov, s katerimi smo izvedli polstrukturirane intervjuje in preko tega skušali pridobiti uvid v njihovo doživljanje študija in boljše razumevanje preoblikovanja študija med študenti. Na podlagi ugotovitev prve raziskave smo razvili vprašalnik. Pri razvoju vprašalnika smo se naslanjali tudi na dosedanje vprašalnike razvite za delovno populacijo. Druga, kvantitativna raziskava pa je služila preliminarni validaciji vprašalnika. Izvedena je bila na 136 študentih slovenskih univerz. V drugi raziskavi smo prav tako preverjali povezanost preoblikovanja študija z drugimi konstrukti, ki so se izkazali kot pomembni pri preoblikovanju dela. Vključili smo zadovoljstvo s študijem, zavzetost, izgorelost, proaktivno osebnost in karierno prilagodljivost. Rezultati večinoma kažejo na statistično pomembne povezanosti, v skladu s pričakovanji. Najslabše povezanosti so se pojavile z zadovoljstvom s študijem. Na podlagi ugotovitev lahko preoblikovanje študija definiramo kot samoiniciativne akcije, ki jih študentje uvedejo v okviru študijskih ali obštudijskih dejavnosti, z namenom, da bi razvili svoje veščine, izboljšali svoje karierne priložnosti in študij prilagodili sebi in svojim željam. Podobno kot zaposleni preoblikujejo svoje delo, tudi študentje študij preoblikujejo preko treh dimenzij: preoblikovanje nalog, preoblikovanje odnosov in kognitivno preoblikovanje. Kvantitativna raziskava je spoznanja potrdila in nadgradila. Ugotovitve kažejo, da je pri preoblikovanju študijskih nalog posebej pomembno preoblikovanje študija z dodajanjem nalog, pri preoblikovanju odnosov pa predvsem preoblikovanje odnosov s sošolci in ostalimi. Pričujoča raziskava je temeljnega pomena za nadaljnjo raziskovanje preoblikovanja študija, tako kvalitativno kot tudi kvantitativno.
Ključne besede: preoblikovanje študija, študentje, proaktivnost, obštudijske dejavnosti, študijske naloge, kariera
Objavljeno v DKUM: 05.04.2022; Ogledov: 83; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

2.
Stigmatizacija mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem s strani študentov
Teja Širovnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Samopoškodovalno vedenje se pogosto pojavlja v današnjem času, predvsem pri mladostnikih. Je tema, o kateri se ne govori dovolj, kar privede do pojava stigme do oseb, ki se tega dejanja poslužujejo, in sicer tako s strani splošne populacije kot tudi s strani zdravstvenih delavcev. Odklonilno vedenje zdravstvenih delavcev ima močan vpliv na mladostnike, ki se samopoškodujejo, saj to pogosto privede do tega , da si le-ti ne poiščejo potrebno pomoči. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela v teoretičnem delu, podatke za raziskavo pa smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo študente zdravstvenih ved ter študente drugih študijskih smeri UM. Rezultati: V anketi je sodelovalo 139 študentov od tega 57 % študentov obiskuje študijsko smer zdravstvenih ved, 43 % študentov pa obiskuje kakšno drugo smer študija. Ugotovili smo, da bi se mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem namerno skušalo izogibati 9 % študentov zdravstvene nege ter 16 % študentov drugih študijskih smeri. Razprava in sklep: V raziskavi smo ugotovili, da je odnos študentov zdravstvenih ved nekoliko boljši do tistih mladostnikov, ki se samopoškodujejo, kot s strani študentov drugih ved. Prav tako smo ugotovili, da so študentje moškega spola bolj nagnjeni k stigmatiziranju mladostnikov, ki se samopoškodujejo. Menimo, da bi se o samopoškodovanju bilo potrebno več pogovarjat in da bi se moralo opraviti več raziskav na to temo.
Ključne besede: samopoškodovanje, stigmatizacija, študentje
Objavljeno v DKUM: 04.03.2022; Ogledov: 158; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (486,10 KB)

3.
Preverjanje znanja študentov pri izobraževanju na daljavo : magistrsko delo
Anita Perko, 2021, magistrsko delo

Opis: Z magistrskim delom smo predstavili preverjanje znanja pri izobraževanju na daljavo. V prvem delu smo s strokovno literaturo opredelili pojme, kot so vrednotenje, preverjaje in ocenjevanje znanja. Izpostavili smo vrste, načine ter oblike preverjanja znanja. Predstavili smo pomen preverjanja in ocenjevanja znanja v izobraževanju ter opredelili pojem izobraževanje na daljavo. Kasneje smo predstavili prednosti in slabosti elektronskega preverjanja znanja, opredelili pojem e-testov ter izpostavili pet taksonomij, ki jih lahko uporabimo pri preverjanju znanja. S statistično analizo podatkov, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, smo v drugem delu magistrskega dela ugotovili, da je učni proces na Filozofski fakulteti v Mariboru bil v glavnem organiziran z online predavanji v živo ter z navodili za samostojno delo preko elektronske pošte, v spletni učilnici ipd.. Preverjanje znanja pri izobraževanju na daljavo je bilo v največji meri izvedeno z ocenjevanjem seminarskih nalog oziroma projektov ter z ustnim preverjanjem znanja preko videokonference. Anketiranci v večini menijo, da izvedba preverjanja znanja na daljavo ni vplivala na njihov učni uspeh, saj je ta ostal enak kot prej. Ugotovili smo, katere prednosti in slabosti zaznavajo študenti pri izobraževanju na daljavo. Splošno zadovoljstvo anketirancev z izvedbo izobraževanja na daljavo (med 1 in 5) je bilo v večji meri ocenjeno med 3 in 4. Prav tako v večini menili, da je bila izvedba učnega procesa v izobraževanju na daljavo v primerjavi s tradicionalnim izobraževanjem enaka, manjšemu deležu se je zdela izvedba slabša, manjšini pa celo boljša.
Ključne besede: izobraževanje, izobraževanje na daljavo, preverjanje znanja, študentje
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 250; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

4.
Načrtovanje kariere študentov Fakultete za organizacijske vede
Petra Zgonc, 2021, diplomsko delo

Opis: Načrtovanje kariere je pomembno za vsakega posameznika, saj ima kariera velik vpliv na poklicno in posledično tudi na zasebno življenje. Zavedati se moramo svojih kompetenc, vrednot in sposobnosti, da so naši cilji realni. Pri načrtovanju nam lahko pomagajo tudi različni svetovalci, agencije, zavodi, ki nas usmerijo k boljšemu dojemanju samega sebe, v kateri smeri se bomo bolj znašli in imeli večje možnosti za napredovanje. Zavedanje študentov o pomembnosti kariere je slabo, kar je razvidno iz podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V diplomski nalogi nas je zanimalo, ali študentje na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru načrtujejo svojo kariero in pripravijo karierni načrt. Zanimalo nas je tudi, kateri dejavniki vplivajo na kariero študentov in katere platforme uporabljajo pri načrtovanju. Ugotovili smo, da si študentje v veliki meri vsaj delno načrtujejo kariero in da imajo nekateri zastavljen načrt oziroma cilj, kako doseči želeno. Na študente najbolj vplivajo osebne ambicije in življenjski slog, pri načrtovanju pa je najpogostejša platforma formalno izobraževanje.
Ključne besede: kariera, načrtovanje kariere, študentje
Objavljeno v DKUM: 17.08.2021; Ogledov: 227; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

5.
Poznavanje motenj avtističnega spektra med študenti
Aljaž Kos, 2021, diplomsko delo

Opis: Motnje avtističnega spektra so zelo kompleksne razvojno-nevrološke motnje. Njihova značilnost je, da so vse življenjske, kar pomeni, da posamezne značilnosti spremljajo posameznika tekom celotnega razvoja. Ker spadajo med najhitreje naraščajoče motnje, smo želeli raziskati, kakšno je poznavanje motenj avtističnega spektra med študenti treh fakultet severovzhodne Slovenije. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga strukturirali sami. Raziskavo smo izvedli med študenti zdravstvenih, družbenih in naravoslovnih ved v severovzhodnem delu Slovenije. Pridobljene podatke smo statistično obdelali, analizirali in predstavili s pomočjo programov Microsoft Office Excel in Word. V raziskavo sta bila vključena 102 študenta. Skozi raziskavo smo ugotovili, da študenti poznajo motnje avtističnega spektra, vendar njihovo znanje o tej motnji na določenih področjih peša. To dejstvo pripisujemo temu, da se ne srečujejo prav pogosto s posamezniki z motnjami avtističnega spektra. Več znanja na temo motnje avtističnega spektra so pokazali študenti zdravstvenih ved. Dobro osveščanje o motnjah avtističnega spektra zelo pomembno pripomore k strpnosti in razumevanju posameznikov s to motnjo. Za boljše prepoznavanje in višjo raven znanja lahko pripomorejo promocije in raziskave s tega področja.
Ključne besede: motnje, avtizem, poznavanje, študentje
Objavljeno v DKUM: 04.06.2021; Ogledov: 357; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

6.
Priprava študentov na nastope iz didaktike plesne vzgoje
Tamara Pušnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga sestoji iz treh delov. Prvi del je teoretični, kjer je opisana zgodovina plesa ter njegova definicija. Dotaknili smo se tudi nacionalnega dokumenta, ki je podlaga za načrtovanje dejavnosti v vrtcu, in sicer Kurikuluma za vrtce. Opisali smo, kako je v pomoč vzgojiteljem pri načrtovanju plesnih dejavnosti in navedli različne cilje, načela, metode in oblike dela, na katere se opirajo vzgojitelji, da so dejavnosti raznolike in privlačne za otroke. V empiričnem delu smo se osredotočili na mnenja študentov o pripravi nastopov iz didaktike plesne vzgoje. Nastope, ki so jih študentje izvedli v štirih enotah mariborskih vrtcev, je ocenila nosilka predmeta. Priprave na nastope so bile za nekatere študente lažje, za druge malo težje. O njihovih občutkih pred pripravo, med samo pripravo in po nastopu smo jih povprašali v anketi, ki so jo izpolnili nekaj dni po nastopu. Preverili smo, kako pomembna je bila tema, ki so si jo izbrali za nastop, in kakšno vlogo je igralo predznanje, ki so ga imeli, preden so se srečali z didaktiko plesne vzgoje. Praktični del diplomske naloge je sestavljen iz dnevniških zapisov ob pripravah na nastop pri študentih, ki so potrebovali kakršno koli pomoč v procesu priprav. Za izdelavo diplomske naloge smo uporabili vzorec 60 študentov predšolske vzgoje, ki so nastope opravljali v študijskem letu 2017/18. Pri raziskovanju smo uporabili tehniko opazovanja in dnevniškega zapisa, anketo ter preučevanje literature.
Ključne besede: Izobraževanje, nastop, predšolski otroci, študentje, ustvarjalnost
Objavljeno v DKUM: 27.10.2020; Ogledov: 255; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

7.
Izkušnja slovenskih študentov z izobraževanjem na daljavo
Barbara Plazar, 2020, magistrsko delo

Opis: Za to magistrsko delo smo proučevali izkušnjo slovenskih študentov z izobraževanjem na daljavo. V teoretičnem delu smo opredelili termin izobraževanje na daljavo in sorodne pojme, proučili razvoj izobraževanja na daljavo, opredelili njegove prednosti in pomanjkljivosti ter ga primerjali z drugimi oblikami izobraževanja. V osrednjem delu smo proučili njegove pomembne elemente, kot so učna gradiva, orodja in tehnologija za izobraževanje na daljavo, in opredelili tudi vlogo učitelja pri tem. Na koncu smo predstavili še nekaj primerov izobraževanja na daljavo v svetu in oblike, v katerih se pojavlja v Sloveniji. V empiričnem delu smo proučili, katere metode in orodja so pri izobraževanju na daljavo uporabljali slovenski študentje, in ugotovili, da je nekaj razlik med študenti naravoslovnih in študenti družboslovnih študijskih smeri, pa tudi med študenti ljubljanske in študenti mariborske univerze. Zanimale so nas težave, ki so jih imeli študentje pri izobraževanju na daljavo, kako so zadovoljni z izobraževanjem na daljavo in kaj bi pri tem spremenili.
Ključne besede: izobraževanje, izobraževanje na daljavo, študentje, posredna komunikacija, sodobna tehnologija
Objavljeno v DKUM: 26.10.2020; Ogledov: 707; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (953,19 KB)

8.
Občutek varnosti in ogroženosti študentov na delovnem mestu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Adriana Gjergjek, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se navezuje in osredotoča na študente, ki opravljajo študentsko delo, in njihov občutek varnosti in ogroženosti na delu. V prvem delu diplomske naloge je opredeljen pojem dela, ki je temeljni pojem diplomske naloge, študentsko delo pa je kot ena izmed oblik dela. Za lažje razumevanje študentskega dela so v nalogi opredeljeni in razloženi pravni akti in ureditev študentskega dela v Sloveniji, ki se posredno in neposredno navezujejo na študentsko delo. Ker se diplomska naloga navezuje na občutek varnosti in ogroženosti študentov na delovnem mestu, sem poiskala statistične podatke in zakonsko opredelitev varnosti in zdravja pri delu, katero področje ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu [ZVZD-1]. Predstavljene so različne in najpogostejše oblike zlorabe študentskega dela s strani delodajalcev kot tudi s strani študentov ter vpliv študentskega dela na študente. V zadnjem delu teoretičnega dela diplomske naloge je podrobneje predstavljeno nacionalno poročilo raziskave EVROŠTUDENT VI, ki je za družbeni razvoj ključnega pomena, saj iz njega boljše razumemo pogled mladih na izobraževanje in življenje v času šolanja. Izpostavljeni je sedmi sklop poročila, ki zajema glavne ugotovitve o delu študentov in njihov pogled na delo v času študija. V sklopu drugega dela je bila izvedena anketa s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika 1KA. Namen ankete je bil izvedeti, kako se študentje počutijo na delovnem mestu in kakšni so odnosi na delu. V anketi so izprašani imeli možnost predstaviti dogodek, ki je za njih pomenil nevarnost, ter podali odgovore o spoprijemanju z nevarnim dogodkom in posledicami po njem. Rezultati so v večini pokazali pozitivne izkušnje in mnenje o delu in dobro klimo med njimi in drugimi zaposlenimi. Največ slabih izkušenj so doživeli študentje, ki opravljajo delo v strežbi in so tako v neposrednem kontaktu s strankami. V večini primerov so študentje o dogodku obvestili nadrejenega, da uredi zadeve. Le v nekaj primerih so zaradi hujše nevarnosti morali posredovati varnostni organi.
Ključne besede: diplomske naloge, študentsko delo, varnost, ogroženost, študentje, delovno mesto
Objavljeno v DKUM: 12.06.2020; Ogledov: 555; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

9.
Zaupanje študentov v zasebno varovanje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Jasmina Gašpar, 2019, diplomsko delo

Opis: Zasebno varovanje je zelo razširjeno, saj v marsikateri državi število zasebnih varnostnikov presega celo število policistov. Zasebni varnostniki pridobivajo čedalje večja in obsežnejša pooblastila oziroma ukrepe za opravljanje svojih nalog. Zato je zelo pomembno, da jim javnost zaupa, kar pomeni, da so njihova dejanja bolj legitimna in spoštovana. Zaupanje lahko pridobijo z usposobljenostjo in učinkovitostjo, saj morajo biti prebivalci zadovoljni z njihovim delom in imeti občutek varnosti. V diplomskem delu smo ugotavljali, kakšno mnenje si je slovenska javnost ustvarila o zasebnem varovanju, pri čemer smo se omejili na študentsko populacijo. Študentje se z zasebnimi varnostniki srečujejo v nočnih klubih, v trgovskih centrih, na nogometnih tekmah in drugih športnih prireditvah, na koncertih in drugih kulturnih prireditvah ali pa tudi v študentskih domovih. Rezultati naše ankete so pokazali, da so si študentje ustvarili pozitivno mnenje o zasebnem varovanju. Večina mladih zaupa zasebnim varnostnikom in je zadovoljna z njihovim delom, ter menijo, da zasebni varnostniki primerno opravljajo svoje delo. Študentje prav tako menijo, da so zasebni varnostniki primerno usposobljeni, imajo primerne kompetence in lastnosti za opravljanje poklica. V njihovi prisotnosti se tudi počutijo varno.
Ključne besede: diplomske naloge, zasebno varovanje, zasebni varnostniki, zaupanje, študentje
Objavljeno v DKUM: 09.07.2019; Ogledov: 772; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (704,72 KB)

10.
Empatija in narcisizem med študenti psihologije in medicine
Lea Korošec, 2019, magistrsko delo

Opis: Novejša dognanja na področju empatije in narcisizma poročajo o zmanjšanju prisotnosti empatije, hkrati pa je moč zaslediti porast narcisizma, kar je zlasti opazno pri študentih. Te ugotovitve pa niso problematične samo za posameznike, temveč tudi za celotno kulturo. Namen raziskave je torej preučiti empatijo in narcisizem (tako odkriti kot prikriti) ter njuno povezanost pri študentih psihologije in medicine. Zanimalo nas je, katere demografske lastnosti napovedujejo empatijo in narcisizem ter ali se pojavljajo razlike med skupinama študentov psihologije in medicine. Prav tako smo raziskali, kakšno vlogo nosita odkriti in prikriti narcisizem pri napovedovanju empatije – tudi kognitivne in emocionalne empatije. Na koncu nas je zanimala še teža smeri študija pri empatiji in odkritem narcisizmu na vzorcu vseh študentov, ki je zajemal tako študente psihologije in medicine kot tudi študente ostalih smeri. Končni vzorec je zajemal 323 študentov, od tega je bilo 236 študentov psihologije in medicine. Podatke smo pridobili z apliciranjem testne baterije, ki je vsebovala demografski del, vprašalnik empatije Indeks medosebne odzivnosti IRI, Vprašalnik (odkritega) narcisizma NPI in Lestvico hipersenzitivnega (prikritega) narcisizma HSNS. S statističnimi analizami smo najprej podrobneje proučili vzorec študentov psihologije in medicine, kasneje pa še celoten vzorec. Hipoteze, ki smo jih oblikovali na podlagi preteklih raziskav, smo preverjali s pomočjo regresijskih analiz in t–testom. Rezultati na vzorcu študentov psihologije in medicine so pokazali, da imajo ženske višje izraženo empatijo v primerjavi z moškimi. Hkrati pa imajo študentje z nižje izraženim odkritim narcisizmom in višje izraženim prikritim narcisizmom višje izraženo empatijo. Enako se je izkazalo tudi za emocionalno in kognitivno empatijo, le pri slednji se prikriti narcisizem ni izkazal kot statistično pomemben napovednik. Nadalje se je pokazalo, da imajo moški višje izražen odkriti narcisizem v primerjavi z ženskami, in da študentje psihologije izkazujejo višjo raven empatije v primerjavi s študenti medicine. Na vzorcu vseh študentov pa smo ugotovili, da imajo študentje psihologije in medicine višje izraženo empatijo v primerjavi z ostalimi študenti, ki niso toliko usmerjeni na delo z ljudmi. Omenjeni rezultati opozarjajo na pomembnost proučevanja empatije in narcisizma ter nakazujejo na morebitne intervencije, ki bi bile potrebne za povečanje empatije in zmanjšanje narcisizma pri študentih.
Ključne besede: empatija, kognitivna empatija, emocionalna empatija, odkriti narcisizem, prikriti narcisizem, študentje
Objavljeno v DKUM: 21.05.2019; Ogledov: 981; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici