Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Čustvena intelegentnost študentov pedagogike
Tina Žagar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu proučujemo čustveno inteligentnost študentov eno- in dvopredmetnega študija pedagogike na Filozofski fakulteti v Mariboru. Ozavestiti želimo njen pomen, ugotoviti njeno poznavanje in razširjenost med študenti pedagogike. Najprej teoretično predstavimo čustveno inteligentnost: njene komponente, vpliv na posamezne vidike življenja, možnosti razvijanja, vlogo pedagoških delavcev pri čustveni inteligentnosti učencev ter njen pomen v življenju študentov. Nadalje v empirični raziskavi, kjer je sodelovalo 108 študentov, z anketnimi vprašalniki raziskujemo poznavanje pojma, vključenost pojma in tehnik razvijanja na študijski smeri pedagogike, uporabo načinov razvijanja ter s ESCQ vprašalnikom emocionalne kompetentnosti višino čustvene inteligentnosti študentov pedagogike. Podatke smo obdelali z deskriptivno statistiko, Kruskal-Wallisovim preizkusom, x^2-preizkusom in analizo variance. Ugotovili smo dobro poznavanje čustvene inteligentnosti, a slabo vključenost le-te na študijski smeri. Za razvijanje čustvene inteligentnosti študenti navajajo predvsem prepoznavanje in razumevanje lastnih čustev ter pozornost na neverbalno komunikacijo. Ugotavljamo, da je čustvena inteligentnost študentov dobro razvita in se viša z letnikom študija ter s povprečno oceno.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, študenti pedagogike, pedagoški delavci, ESCQ
Objavljeno v DKUM: 22.09.2020; Ogledov: 1021; Prenosov: 145
Celotno besedilo (1,23 MB)

Primerjava stališč slovenskih in srbskih študentov študijskega programa Pedagogika do inkluzivnega izobraževanja
Anja Pliberšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava stališča slovenskih in srbskih študentov študijskega programa Pedagogika do inkluzivnega izobraževanja. V skladu s tem je v teoretičnem delu predstavljeno teoretično ozadje stališč, predstavljeno je inkluzivno izobraževanje in študijski program pedagogike Filozofske fakultete Univerze v Mariboru v Sloveniji ter študijski program pedagogike Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu v Srbiji. V empiričnem delu smo z raziskavo, v katero so bili vključeni slovenski in srbski študenti študijskega programa Pedagogika, ugotavljali njihova stališča do inkluzije in mnenja o lastni usposobljenosti/kompetentnosti za delo v inkluzivnih šolah ter primerjali podatke študentov iz obeh držav. Pri študentih smo preučili razlike glede na fakulteto in letnik, ki ga le-ti obiskujejo. Rezultati raziskave so pokazali, da so študenti iz Novega Sada bolj naklonjeni inkluziji in da se čutijo bolj usposobljeni/kompetentni za delo v inkluzivnih šolah kot študenti iz Maribora. Hkrati pa je raziskava pokazala tudi, da več predmetov z inkluzivnimi vsebinami ne pripomore k izboljšanju stališč o inkluziji in lastni usposobljenosti/kompetentnosti.
Ključne besede: inkluzivno izobraževanje, stališča, študenti pedagogike, Slovenija in Srbija
Objavljeno v DKUM: 08.05.2017; Ogledov: 1300; Prenosov: 174
Celotno besedilo (510,22 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.

Na vrh