| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 148
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Znanja in stališča študentov zdravstvene nege in babištva glede (ne)plodnosti
Nuša Rogan, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Neplodnost prizadene oba spola. Dejavniki, ki nižajo možnosti zanositve so kajenje, alkohol, droge, kofein, starost, spolno prenosljive infekcije, telesna teža, prehrana, intenzivna telesna aktivnost in škodljivi dejavniki okolja. Namen magistrskega dela je preučiti znanje in stališča študentov prvih in tretjih letnikov zdravstvene nege in babištva do nekaterih dejavnikov okolja in življenjskega stila, ki lahko vplivajo na plodnost. Metode: Uporabljena je bila kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Izbrali smo namenski vzorec. Raziskovalni instrument je anketni vprašalnik, oblikovan s pomočjo aplikacije 1 KA za spletno anketiranje. Zanesljivosti instrumenta smo preverjali z metodo Content Validity Index. Anketiranje je potekalo preko spleta od 11. maja do 11. junija 2020. Narejena je bila osnovna deskriptivna statistika. Statistične razlike smo preverjali s Hi-kvadrat testom. Analiza podatkov je potekala s pomočjo programa IBM SPSS Statistics 25 in Microsoft Excel. Rezultati: V raziskavi so sodelovali 103 študenti, od tega 71 študentov zdravstvene nege in 32 študentov babištva. 85 % študentov pozna definicijo neplodnosti. 67 % študentov pozna možne dejavnike tveganja, ki vplivajo na plodnost. Večina študentov iz prvih letnikov (47,4 %) meni, da je starost tveganje za oba spola, medtem ko se s tem strinja le 24,6 % študentov tretjih letnikov. Največ informacij o plodnosti in dejavnikih tveganja so pridobili med študijskim izobraževanjem (47 %). Razprava in sklep: Izkazujejo solidno znanje o (ne)plodnosti. Kljub temu si 94 študentov želi več znanja. Študenti poznajo dejavnike tveganja za plodnost, kljub temu ne živijo zdravo. Ključno je izobraževanje o plodnosti s strani izkušenih zdravstvenih delavcev, kar bi koristilo posamezniku in širši družbi.
Ključne besede: neplodnost, dejavniki tveganja, študenti, zdravstvena nega, babištvo
Objavljeno: 02.02.2021; Ogledov: 106; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (789,55 KB)

2.
Poznavanje spolnih motenj med študenti zdravstvene nege in medicine
Julija Vigali, 2020, diplomsko delo

Opis: Spolnost je zapletena primarna človeška dejavnost, ki pri ljudeh sproža močan čustveni ter psihološki odziv. Spolne motnje pa so odkloni od normalne spolnosti in predstavljajo skupino bolezni, ki se pogosto pojavljajo v splošni populaciji. Ker je poznavanje spolnih motenj pomembno med študenti zdravstvene nege in medicine, smo želeli raziskati, kakšno je njihovo znanje na tem področju in morda povečati zanimanje na temo spolnih motenj. Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili lasten strukturiran anketni vprašalnik. Raziskavo smo izvedli med študenti zdravstvene nege in študenti enovitega magistrskega študijskega programa Splošna medicina Univerze v Mariboru. Rezultate smo statistično obdelali s pomočjo programov Microsoft Office Word in Excel. V raziskavi je sodelovalo 124 študentov. Ugotovili smo, da študenti spolne motnje poznajo, vendar se opazi primanjkljaj na določenih področjih, ki bi ga lahko pripisali dejstvu, da se študenti na svoji klinično izobraževalni poti le poredko srečajo s bolniki s spolnimi motnjami. Več znanja na temo spolnih motenj so pokazali študenti splošne medicine. Dobro poznavanje bolezni je ključ do uspešnega zdravljenja ter nudenja pomoči bolniku s spolno motnjo. K višji ravni znanja lahko pripomorejo promocija bolezni in več raziskav s tega področja.
Ključne besede: spolne motnje, študenti, zdravstvena nega, splošna medicina, poznavanje
Objavljeno: 02.02.2021; Ogledov: 139; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (579,84 KB)

3.
Usposobljenost vzgojiteljev za gibalne/športne dejavnosti v vrtcu
Naja Verhovčak, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom: Usposobljenost vzgojiteljev za gibalne/športne dejavnosti v vrtcu smo predstavili pomembnost gibalnih dejavnosti v vrtcu, vlogo vzgojitelja in preučili kompetence vzgojitelja in razvijanje le-teh. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, smo se posvetili predvsem kompetencam vzgojitelja in gibalnim/športnim dejavnostim. V drugem, empiričnem delu, smo zajeli ugotovitve raziskave, opravljene z anketnim vprašalnikom na vzorcu 177 študentov in študentk predšolske vzgoje Pedagoške fakultete v Mariboru. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen pomen študenti, bodoči vzgojitelji, pripisujejo usposobljenosti, posameznim kompetencam vzgojitelja, usposobljenosti za načrtovanje, izvajanje, definiranje ciljev in dosežkov, načine preverjanja gibalnih sposobnosti in znanja otrok ter poznavanju področja GIBANJE v Kurikulu za vrtce. Obdelava podatkov je potekala po kvantitativni metodi, uporabili smo deskriptivno statistiko in bivariantno analizo. Rezultati obdelave so tako potrdili in ovrgli naše predpostavljene hipoteze. Ugotovili smo, da se študentom zdi zelo pomembno vzgojiteljevo izpopolnjevanje za izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu; da je zelo pomembna usposobljenost vzgojiteljev za definiranje ciljev in dosežkov otrok; da je izjemno pomembna usposobljenost vzgojiteljev za različne načine preverjanja gibalnih sposobnosti in znanj otrok; da ne obstaja statistično značilna razlika med rednimi in izrednimi študenti glede poznavanja področja GIBANJE v Kurikulu za vrtce.
Ključne besede: usposobljenost vzgojiteljev, vloga vzgojitelja, gibalne/športne dejavnosti, študenti predšolske vzgoje
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 86; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

4.
Vpliv eksperimentalnega dela na znanje in odnos do živih živali pri študentih predšolske vzgoje in razrednega pouka
Hanija Bujas, 2020, magistrsko delo

Opis: Učitelji v slovenskih šolah zelo redko vključujejo žive živali v poučevanje bioloških vsebin. Med možnima vzrokoma za nevključevanje živali v pouk bi lahko bila pomankljivo znanje pridobljeno na dodiplomskem študiju ter odnos do takšnega dela. Zato smo ugotavljali, ali eksperimentalno delo z živimi živalmi vpliva na znanje in odnos študentov, bodočih učiteljev razrednega pouka in predšolske vzgoje, do živali. S temi rezultati smo želeli prikazati, pozitiven vidik vpeljevanja laboratorijskega in eksperimentalnega dela z živimi organizmi v pouk. Da bi pridobili ustrezne podatke, smo izvedli učno enoto, v katero so bile vključene vsebine o živalih. Učna enota je imela enako vsebino, razlikovala pa se je v izvedbi. V obeh izvedbah smo podatke pridobili z uporabo vprašalnika pred in po učni enoti. S polovico študentov (56 študentov) smo izvedli enoto z eksperimentalno metodo dela, medtem ko je za drugo polovico (55 študentov) učna enota potekala v frontalni izvedbi. V eksperimentalni pristop smo vključili žive živali - hišno miš (Mus musculus), argentinskega ščurka (Blaptica dubia) in polža ahatnika (Achantina fulica). Ugotovili smo, da so študenti udeleženi v frontalni izvedbi usvojili več znanja, kot študenti eksperimentalne skupine. Po drugi strani pa so študenti, ki so z živalmi opravljali etološke eksperimente, bolj naklonjeni vključevanju živih živali v učni proces, kot študenti, ki so frontalno poslušali o živalih, kar pomeni, da se je spremenil njihov odnos do dela z živalmi. Na osnovi izsledkov raziskave predlagamo, da naj pridobijo bodoči učitelji čim več neposrednih izkušenj z živimi organizmi med študijem na univerzitetni ravni. Predpostavljamo namreč, da lahko z izkušnjami v času študija in oblikovanjem pozitivnega odnosa do takšnega vplivamo na prenos tovrstnih metod dela v razred.
Ključne besede: odnos, eksperimentalno delo, študenti, žive živali
Objavljeno: 28.01.2021; Ogledov: 72; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

5.
Značilnosti spanja študentov v obdobju uradno razglašene epidemije Covid-19 v Sloveniji: vloga spalne higiene
Vesna Vrečko Pizzulin, 2020, magistrsko delo

Opis: Epidemija nalezljive bolezni COVID-19 je spomladi 2020 v Sloveniji ogrozila javno zdravje in zaradi ukrepov za zamejitev širitve virusa povzročila nepričakovano spremembo življenja in delovanje posameznikov. Namen naloge je bil proučiti: 1) spanje študentov v Sloveniji v času prvega vala epidemije nalezljive bolezni COVID-19, 2) ali higiena spanja napoveduje splošno kakovost spanja med študenti v času epidemije. Raziskava, v kateri je sodelovalo 541 študentov, je bila sestavljena iz prečne (N = 541) in dnevniške študije (n = 35). Udeleženci (80 % žensk, 18,9 % moških, 0,2 % neopredeljeno; povprečna starost 22,08 let, razpon 19–29) so v prečni študiji odgovorili na sklop z zdravjem in spremembo spanja povezanih vprašanj ter na Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI), Vprašalnik depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21) ter Indeks higiene spanja (SHI). V dnevniški študiji pa so 9 dni zaporedoma izpolnjevali dnevnik spanja. Rezultati so pokazali, da so študentje v času epidemije spali povprečno 7,5 ur, poročali so o izboljšanju, poslabšanju ali ohranitvi dolžine spanja, urejenosti ritma budnosti – spanja, kakovosti spanja in dnevnih počitkov; urejenost ritma budnosti – spanja je vidik, ki je utrpel največje poslabšanje med študenti. Udeleženci, ki so poročali o poslabšanju ali skrajšanju, v katerem od omenjenih vidikov, so izkazovali statistično značilno slabšo higieno spanja, splošno kakovost spanja in višjo depresivno, stresno in anksiozno simptomatiko v primerjavi z udeleženci, ki o poslabšanju niso poročali. Hkrati so rezultati multiple regresije pokazali, da higiena spanja napoveduje splošno kakovost spanja. Prispevek kaže, da so študentje v času epidemije COVID-19 doživeli tako pozitivne kot negativne spremembe v spanju. Med drugim smo osvetlili ranljivost posameznikov, ki so poročali o poslabšanju spanja ter izpostavili, da bi higiena spanja lahko bila možna veljavna intervenca za dosego zdravega spanja med študenti v času epidemije.
Ključne besede: spanje, COVID-19, higiena spanja, študenti, sprememba spanja
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 194; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

6.
Poznavanje uporabe nanotehnologije v živilski industriji in migraciji nanodelcev iz embalaže v živila, med študenti Univerze v Mariboru
Martina Viltužnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Sprejemanje uporabe nanotehnologije v živilski tehnologiji in pripravljenost nakupa živil, ki vsebujejo nanosestavine, sta odvisna predvsem od posameznih stopenj ozaveščenosti. Znano je, da ljudje pred nepoznanim razvijemo strah in se temu poskušamo izogniti. Pomembno je, da se ljudi čim bolj ozavešča o nanotehnologiji, o njenih pozitivnih in tudi negativnih vplivih. Namen magistrske naloge je bil raziskati stališče študentov do uporabe nanotehnologije v živilskem sektorju in ugotoviti, kako so seznanjeni z njo. Leta 2019 smo izvedli raziskavo na temo poznavanja nanotehnologije in migracij nanodelcev iz embalaže v živila med študenti Univerze v Mariboru. Za potrebe raziskave je bil izdelan vprašalnik, ki vsebuje 10 vprašanj. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 300 študentov iz šestih fakultet Univerze v Mariboru. Ugotovljeno je bilo, da imajo študentje do nanotehnologije kritično mnenje. Zanjo so že slišali in menijo, da jo poznajo, vendar se je v raziskavi izkazalo, da je poznavanje le-te med študenti slabo. Do podobnih ugotovitev smo prišli tudi pri poznavanju migracij nanodelcev iz embalaže v živila. Študentje se zavedajo, da migracije obstajajo, slabo pa so seznanjeni z mehanizmi, ki jih lahko povzročijo. Izkazalo se je, da če bi imeli kot potrošniki možnost izbire, bi izbrali embalažo, ki ne vsebuje oziroma ni izdelana s pomočjo nanotehnologije. Vprašani menijo, da lahko zaupajo virom, ki so povezani z razširjanjem informacij o nanotehnologiji, vendar ne vsem.
Ključne besede: nanotehnologija, živila, ozaveščenost, študenti
Objavljeno: 04.01.2021; Ogledov: 86; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

7.
Spalne navade študentov zdravstvene nege
Marjetka Kelenc, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Pomanjkanje spanja je velik problem v današnjem svetu. Skupina, ki spanje še posebej zanemarja so študenti. Metode: V teoretičnem delu zaključne naloge smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela, v empiričnem delu pa kvantitativno metodologijo s filozofijo pozitivizma. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete. V obravnavo smo vključili 103 ankete. Podatke smo analizirali in grafično prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Ugotovili smo, da študenti zdravstvene nege ne spijo priporočenega števila ur, kar je problem predvsem tekom tedna, saj takrat spijo manj kakor čez vikend oz. med prostimi dnevi. Med vikendom in prostimi dnevi hodijo spat pozneje, pozneje se tudi zbujajo. Da zaspijo jih največ (34 %) potrebuje 10 minut. Polovica študentov ima težave s spanjem nekajkrat mesečno. Na kvaliteto njihovega spanca najbolj vpliva stres. Kar 53,4 % študentov se pogosto počuti utrujeno. Občasno se popoldanskega spanca poslužuje 55 % študentov. Po njihovem mnenju je potrebnih 7-8 ur spanca, da se počutijo spočite. 55 % jih ima občasno težave s koncentracijo. 92 % jih je mnenja, da spanec vpliva na razpoloženje. Med izpitnim obdobjem študenti spijo manj kot po navadi. Pred spanjem jih večina uporablja telefon, katerega ima v spalnici kar 96 % študentov. Najbolj priljubljen položaj spanja je na boku. Študenti so s svojim ležiščem zadovoljni. Diskusija in zaključek: Nezdrave spalne navade negativno vplivajo na študente. Če želijo boljši spanec je potrebno, da spremenijo svoje spalne navade in da so ozaveščeni o posledicah pomanjkanja spanja.
Ključne besede: spanje, študenti, študenti zdravstvene nege, pomanjkanje spanja, kvaliteta spanja
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 212; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (860,91 KB)

8.
Samoocena prodobljenih kompetenc študentov razrednega pouka
Martina Potrč, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Samoocena pridobljenih kompetenc študentov razrednega pouka je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen teoretičnega dela je bil pridobiti znanje o kompetencah, jih proučiti in opredeliti sam pojem kompetenc ter opredeliti kompetence učiteljev. V nadaljevanju smo opisali kompetence v študijskem programu 1. in 2. stopnje Razredni pouk, ki ga izvaja Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru. Pregledali in predstavili smo tudi študijska programa Razredni pouk drugih dveh pedagoških fakultet v Republiki Sloveniji. Namen empiričnega dela je bil raziskati samooceno študentov razrednega pouka na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru do pridobljenih splošnih in predmetno-specifičnih kompetenc, zapisanih v študijskem programu Razredni pouk. Zanimalo nas je, ali je posamezna kompetenca študentom tekom študija pomembna ali ne. V zapisu kompetenc, ki bi jih naj študent med študijem na 1. in 2. stopnji usvojil, ne prihaja do razlik v pomenu, zato smo analizirali kompetence, zapisane v študijskem programu prve stopnje. Za raziskovanje na področju kompetenc ob koncu študija učiteljev razrednega pouka smo se odločili, ker se zavedamo, kako pomembne so dane kompetence, ki bi jih naj posameznik tekom študija usvojil, saj bo kasneje kos različnim situacijam pri opravljanju njegova dela. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 113 študentov razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Rezultati kažejo, da so študentje med študijem in skozi opravljeno praktično usposabljanje večino posameznih kompetenc pridobili. Po mnenju študentov nista bili pridobljeni 2 kompetenci iz sklopa predmetno-specifičnih kompetenc. To sta 10. kompetenca, ki od študentov pričakuje organizacijske in vodstvene sposobnosti in spretnosti v vzgoji in izobraževanju, in 15. kompetenca, ki od študentov pričakuje kompetentnost za pomoč pri pedagoškem vodenju posameznika, oddelka in/ali skupine. Menimo, da je največji problem med študijem premalo praktičnega usposabljanja, kjer bi se študentje kot bodoči učitelji z danimi kompetencami, ki so jih predhodno obravnavali frontalno in s snovjo, podano na fakulteti, soočili tudi med praktičnim usposabljanjem, nastopi in hospitacijo v razredu. Zanimala nas je tudi pomembnost posamezne kompetence, torej ali se študentom sploh zdi smiselno in pomembno pridobiti dane kompetence. Po mnenju študentov vse kompetence ocenjujejo kot pomembne, zato lahko tudi hipoteze potrdimo. Študentje se zavedajo, da so kompetence za kakovostno poučevanje še kako dobrodošle in nujno pomembne.
Ključne besede: kompetence, študenti, učitelj, razredni pouk
Objavljeno: 17.12.2020; Ogledov: 153; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

9.
Stigmatizacija oseb z luskavico s strani študentov
Ines Medved, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Luskavica je kronična, neozdravljiva in nenalezljiva kožna bolezen, ki prizadene približno 2 % populacije. Je ena izmed najbolj stigmatiziranih kožnih bolezni, osebe z luskavico so tako velikokrat deležne zavrnitve s strani okolice. Odklonilno vedenje okolice pomembno vpliva na vse vidike življenja osebe z luskavico. Potrebno je izboljšati ozaveščenost, da bi tako zmanjšali raven stigmatizacije oseb, ki bolehajo za luskavico. Metode: V teoretičnem delu raziskave smo uporabili deskriptivno metodo dela. Z anketiranjem študentov vseh stopenj študija zdravstvenih ved in vseh stopenj študija elektrotehnike, računalništva in informatike smo pridobili podatke za empirični del raziskave. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 133 študentov zdravstvenih ved in študentov elektrotehnike, računalništva in informatike. Z analizo rezultatov smo ugotovili, da 87 % vseh anketiranih študentov meni, da luskavica ni nalezljiva bolezen. Prav tako smo ugotovili, da bi z osebo, ki boleha za luskavico, z veseljem prijateljevalo 95 % študentov zdravstvenih ved in 82 % študentov elektrotehnike, računalništva in informatike. Zaključek: Odnos do oseb z luskavico se razlikuje glede na smer študija, nekoliko boljše rezultate so tako dosegli študenti zdravstvenih ved. Prav tako se odnos do oseb z luskavico razlikuje glede na prejšnje izkušnje z osebo z luskavico, saj so boljše rezultate dosegli študenti, ki osebo z luskavico poznajo. Želimo si, da bi se o luskavici med širšo javnostjo več govorilo ter da bi bilo na temo luskavice in stigmatizacije te bolezni izvedenih več raziskav.  
Ključne besede: luskavica, stigmatizacija, študenti
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 108; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici