| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 215
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Varnost študentov Univerze v Mariboru
Gorazd Meško, Mojca Tancer Verboten, Rok Hacin, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Varnost študentov predstavlja predpogoj za uspešno izvajanje študijskega procesa na fakultetah. V prispevku predstavljamo rezultate pilotne študije o občutkih varnosti in zaznavah problemov pri študentih Univerze v Mariboru. Rezultati spletnega anketiranja, ki je potekalo v juliju in avgustu 2025, so pokazali, da je bil le manjši delež anketirancev žrtev kaznivih dejanj. Hkrati so študenti izpostavili, da so odnosi z drugimi študenti in profesorji dobri. Študenti zaznavajo več varnostnih problemov v kraju, kjer študirajo, in študentskih domovih, kot pa na samih fakultetah. Kot najpogostejšo obliko varnostnega problema na vseh omenjenih lokacijah so navedli prisotnost drog. Študenti so ocenili, da bi bile posledice viktimizacije s kriminaliteto za njih resne, predvsem pri kaznivih dejanjih z elementi spolnega in/ali fizičnega nasilja.
Ključne besede: varnost, kriminaliteta, študenti, fakultete, Univerza v Mariboru
Objavljeno v DKUM: 28.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (301,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Povezanost stresa in kakovosti spanja pri študentih: vloga telesne aktivnosti in psihološke prožnosti : magistrsko delo
Kaja Horvat, 2025, magistrsko delo

Opis: Kakovost spanja je povezana s številnimi posledicami na različnih področjih življenja. Predstavlja enega ključnih dejavnikov duševnega zdravja, še posebej v študentski populaciji, ki je izpostavljena visokim ravnem (akademskega) stresa. Namen pričujoče raziskave je bil preučiti povezave med stresom, kakovostjo spanja, telesno aktivnostjo in psihološko prožnostjo pri študentih. Zanimalo nas je, ali telesna aktivnost in psihološka prožnost delujeta kot moderatorja v odnosu med stresom in spanjem. Z analizo latentnih profilov smo želeli identificirati različne skupine študentov glede na raven telesne aktivnosti in psihološke prožnosti. V raziskavi je sodelovalo 320 študentov, starih med 18 in 24 let (M = 21,46; SD = 1,69). Študenti so prihajali z različnih fakultet in študijskih programov. Kakovost spanja smo merili s Pittsburškim vprašalnikom kakovosti spanja PSQI, zaznani stres z Lestvico zaznanega stresa PSS-10, akademski stres z Lestvico zaznave akademskega stresa PAS, za merjenje psihološke prožnosti smo uporabili Lestvico prožnosti za otroke in mladino CYRM-12, za merjenje telesne aktivnosti pa Mednarodni vprašalnik o telesni aktivnosti – krajša različica IPAQ-SF in povprečno število korakov v enem tednu. Rezultati so pokazali negativno povezanost (akademskega) stresa in kakovosti spanja, telesna aktivnost in psihološka prožnost sta bili s kakovostjo spanja pozitivno povezani. Telesna aktivnost in psihološka prožnost sta moderirali odnos med stresom in kakovostjo spanja na način, da je bila negativna povezava med stresom in kakovostjo spanja šibkejša pri študentih z višjo ravnjo telesne aktivnosti ali psihološke prožnosti kot pri tistih z nižjo ravnjo telesne aktivnosti ali psihološke prožnosti. Na podlagi ravni telesne aktivnosti in psihološke prožnosti smo identificirali štiri latentne profile študentov. Identificirani profili so se razlikovali glede na spol, kakovost spanja in zaznani stres. Naši rezultati so večinoma skladni z obstoječo literaturo in predstavljajo razširitev razumevanja tega področja, dodatno pa osvetljujejo pomen njegovega raziskovanja. Programi, usmerjeni v krepitev psihološke prožnosti in v promocijo redne telesne aktivnosti, bi lahko predstavljali učinkovito strategijo za izboljšanje kakovosti spanja študentov. Intervencijske študije bi omogočile trdnejšo potrditev teh ugotovitev.
Ključne besede: stres, kakovost spanja, študenti, telesna aktivnost, psihološka prožnost
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

3.
Medvrstniško nasilje pri študentih: analiza demografskih, psiholoških in akademskih dejavnikov : magistrsko delo
Adriana Resnik, 2025, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje predstavlja problematiko, ki je aktualna tudi v času visokošolskega izobraževanja, njegove značilnosti pa so med študenti slabše raziskane. Namen našega magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšne so značilnosti medvrstniškega nasilja pri študentih glede na vrste nasilja, spol in starost. Prav tako smo želeli preučiti akademsko uspešnost, splošno samopodobo in socialno anksioznost kot napovednike viktimizacije in nasilja pri študentih. V naši raziskavi je sodelovalo 177 slovenskih študentov, od tega jih je bilo 74 % ženskega spola, s povprečno starostjo 22,74 let (SD = 1,85). Za zbiranje podatkov o izvajanju nasilja in viktimizaciji smo uporabili slovensko priredbo Vprašalnika medvrstniških odnosov: Nasilno vedenje/viktimizacija (APRI-BT), ki smo jo v določeni meri prilagodili za našo ciljno populacijo, poleg tega pa smo uporabili tudi Liebowitzovo lestvico socialne anksioznosti, Rosenbergovo lestvico samopodobe ter dve meri akademske uspešnosti, in sicer objektivno (povprečna ocena preteklega semestra - zimski semester 2024/25) in subjektivno (s postavko »Sem bolj študijsko uspešen od mojih sošolcev/sošolk.«, ki je del Lestvice subjektivnega akademskega uspeha). Zbirali smo tudi demografske podatke in podatke o študiju. Ugotovili smo, da se med slovenskimi študenti najpogosteje pojavljajo oblike odnosnega nasilja, sledijo besedno in telesno nasilje. V vlogi žrtve nasilja se pogosteje znajdejo mlajši študenti, medtem ko se razlike v izvajanju nasilja glede na starost niso pokazale. Rezultati so pokazali, da so moški pogosteje izvajalci nasilja kot ženske, razlik med spoloma v viktimizaciji pa v naši študiji nismo prepoznali. Akademska uspešnost se ni izkazala kot pomemben napovednik izvajanja nasilja in viktimizacije pri študentih, zaključujemo pa, da sta v sklopu napovednikov medvrstniškega nasilja pri študentih pomembna dejavnika splošna samopodoba in socialna anksioznost. Študenti z nižjo splošno samopodobo poročajo o višji viktimizaciji, omenjeni dejavnik pa ni pomemben napovednik izvajanja nasilja pri študentih. Visoka socialna anksioznost je pomemben napovednik viktimizacije, hkrati pa študenti z visoko anksioznostjo manj pogosto izvajajo nasilje. V interpretaciji smo pojasnili omenjene rezultate, njihovo uporabno vrednost, pomanjkljivosti raziskave in ideje za prihodnje študije.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, študenti, akademska uspešnost, socialna anksioznost, splošna samopodoba
Objavljeno v DKUM: 13.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

4.
Primerjava digitalnih kompetenc med študenti Slovenije in Srbije
Marija Goljović, 2025, diplomsko delo

Opis: Digitalne kompetence so zdaj bistvenega pomena za uspeh na delovnem mestu, v šoli in v vsakdanjem življenju v današnjem digitalnem okolju. Tema diplomskega dela je primerjava digitalnih kompetenc slovenskih in srbskih študentov. V tej raziskavi je analiziranih osem primarnih digitalnih kompetenc, kot jih opisujejo trenutne teorije in študije. Raziskovalna vprašanja, na katera smo poskušali odgovoriti z anketo kot raziskovalno metodo, so: • Kakšna je stopnja digitalnih kompetenc med študenti v Sloveniji? • Kakšna je stopnja digitalnih kompetenc med študenti v Srbiji? • Ali obstajajo razlike v ravni digitalnih kompetenc med študenti v Sloveniji in Srbiji? Metodologija je vključevala anketiranje študentov iz obeh držav in analizo rezultatov. Ugotovitve raziskave so pokazale razlike in podobnosti med digitalnimi kompetencami učencev v obeh državah. Slovenija je v primerjavi s Srbijo, ki ima veliko političnih in gospodarskih težav, kot članica Evropske unije izboljšala digitalne veščine študentov zaradi integracijskih postopkov in vlaganj v digitalizacijo. Na podlagi rezultatov te raziskave so podana priporočila za krepitev digitalnih kompetenc v izobraževalnih sistemih obeh držav s povečanim financiranjem digitalnega izobraževanja in spodbujanjem uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije s prilagajanjem učnih vsebin potrebam trg dela.
Ključne besede: kompetence, študenti, Slovenija, Srbija
Objavljeno v DKUM: 07.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

5.
Študij in otrok - izzivi študentskih družin v Sloveniji : magistrsko delo
Asja Patricija Majcen, 2025, magistrsko delo

Opis: Študentsko obdobje je čas pomembnih življenjskih odločitev, ki prinašajo številne spremembe in izzive. Nekateri študenti v tem obdobju začutijo željo po ustvarjanju družine, kar pomeni dodatno odgovornost. To prinese zahteve po usklajevanju različnih življenjskih vlog. Študentske družine se pogosto soočajo z izzivi, povezanimi z usklajevanjem študijskih obveznosti, družinskega in partnerskega življenja ter starševskih nalog. Osrednji cilj raziskave je bil pridobiti vpogled v življenjske situacije študentskih družin v Sloveniji, s poudarkom na izzivih starševstva med študijem in strategijah, ki jih študenti starši uporabljajo za njihovo premagovanje. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni pojmi za razumevanje obravnavane tematike, v empiričnem delu pa so na podlagi intervjujev s študenti starši analizirane njihove vsakdanje izkušnje in izzivi, s katerimi se soočajo v vlogi starša in študenta hkrati. Ugotovitve raziskave kažejo, da se študentske družine soočajo z različnimi izzivi, kot so časovna stiska, finančna in bivanjska negotovost, psihična obremenjenost in pomanjkanje prilagodljivosti v študijskem okolju. Ključno vlogo pri uspešnem usklajevanju študijskih in starševskih obveznosti imajo skrbno načrtovanje, prilagodljivost, podpora partnerja in širše družine ter razumevanje visokošolskih institucij za specifične potrebe študenta starša. Kljub mnogim izzivom številni študenti starši razvijejo pomembne kompetence in spretnosti, kot so učinkovito upravljanje časa, visoka motivacija in psihična odpornost, kar jim pomaga pri akademskem uspehu in pri vzdrževanju družinskega ravnovesja.
Ključne besede: študij, otrok, izzivi, študentska družina, študenti starši.
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

6.
Prednosti in slabosti študentskega dela
Lea Ciglarič, 2025, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava temo študentskega dela, ki je za večino študentov pomemben del vsakdana. Poudarek je na raziskovanju, kako takšna oblika zaposlitve vpliva na življenje študentov in kakšno vlogo ima v širšem družbenem in gospodarskem kontekstu. V teoretičnem delu so predstavljeni osnovni pojmi, pravni okvir študentskega dela ter prednosti in slabosti, s katerimi se srečujejo tako študenti kot delodajalci. V empiričnem delu so s pomočjo ankete med slovenskimi študenti zbrani konkretni podatki o njihovih izkušnjah, pogledih in težavah. Rezultati raziskave kažejo, da študenti večinoma nimajo enakih pogojev kot redno zaposleni, saj jim ne pripadajo določene pravice, kot so povračilo malice, potni stroški in všteta delovna doba. Prav tako se je pokazalo, da študentsko delo deloma prispeva k pridobivanju uporabnih izkušenj in kompetenc, a je to zelo odvisno od narave dela in panoge. Vpliv na študij se prav tako razlikuje – nekateri študenti delo uspešno usklajujejo s študijem, drugi pa zaradi dela doživljajo preobremenjenost in zamude pri opravljanju obveznosti. Na podlagi ugotovitev zaključujemo, da ima študentsko delo veliko prednosti, a tudi številne pasti. Študenti pogosto delajo iz finančne nuje, hkrati pa so premalo zaščiteni in informirani o svojih pravicah. Diplomsko delo poudarja potrebo po boljšem sistemskem urejanju študentskega dela, večji ozaveščenosti študentov in odgovornem ravnanju delodajalcev. Le tako lahko študentsko delo res postane korak naprej v osebnem in poklicnem razvoju mladih.
Ključne besede: študentsko delo, prednosti in slabosti študentskega dela, študenti, delodajalci, trendi na trgu dela, izzivi študentskega dela, mladinska zaposlenost, delovne izkušnje, usklajevanje študija in dela.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

7.
Študenti in spolno nasilje v času nočnega udejstvovanja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Daša Prezelj, 2025, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko spolnega nasilja med študenti v kontekstu nočnega življenja. To predstavlja pomemben vidik študentske izkušnje, saj so zabave in družabna srečanja pogosti, pogosto pa jih kot priložnost za sproščeno povezovanje študentov podpirajo tudi izobraževalne ustanove. Kljub pozitivnim vidikom pa takšno okolje prinaša številne izzive. Uporaba alkohola in drugih psihoaktivnih substanc, medvrstniški pritiski in pomanjkanje nadzora povečujejo tveganje za pojav spolnega nasilja. Čeprav so ta tveganja razširjena, študenti spolno nasilje v okviru nočnega udejstvovanja pogosto spregledajo in mu ne pripisujejo enake resnosti kot v drugih okoliščinah. V diplomskem delu smo s pomočjo kvantitativne raziskave, izvedene preko spletne ankete, analizirali dojemanje, razumevanje in izkušnje študentov s spolnim nasiljem ter zaznali pomembna razkoraka med teoretičnim zavedanjem in dejanskim ravnanjem. Rezultati potrjujejo, da je spolno nasilje prisotno v nočnem življenju študentov pogosteje, kot se morda domneva, ter da obstajajo izrazite razlike med teoretično ozaveščenostjo in dejanskim ravnanjem v konkretnih situacijah. Glede na ugotovitve raziskave je ključno, da se vzpostavijo jasni in učinkoviti mehanizmi za preprečevanje in obravnavo spolnega nasilja v študentskem nočnem življenju. To vključuje naslednje predloge: izobraževalni programi in ozaveščanje, podpora žrtvam spolnega nasilja, vloga organizatorjev dogodkov, krepitev komunikacije in sodelovanja med institucijami in spodbujanje kulture spoštovanja in odgovornosti.
Ključne besede: nočno udejstvovanje, študenti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

8.
Okoljska odgovornost, izzivi in priložnosti trajnostnega delovanja skozi perspektivo študentov Univerze v Mariboru
Andreja Kozmus, Mateja Pšunder, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prispevek prikazuje rezultate raziskave o okoljski problematiki, ki je bila izvedena na priložnostnem vzorcu 435 študentov Univerze v Mariboru (UM). Pokazala je, da se študenti zavedajo okoljskih problemov in jih ti skrbijo. Študenti, ki zaznavajo višjo stopnjo problematičnosti okoljskih vprašanj in jih ti bolj skrbijo, po samooceni delujejo bolj prookoljsko. prookoljskega delovanja jim predstavljajo finance, odgovornost za obvladovanje okoljske krize pa pripisujejo različnim deležnikom. Študenti, ki zaznavajo manj ovir pri prookoljskem delovanju in večjo odgovornost za obvladovanje okoljske krize pripisujejo vsakemu posamezniku, izražajo višjo samooceno prookoljskega delovanja in večjo željo po informiranju ter učenju o reševanju okoljske krize. Njihovo poznavanje ponudbe vsebin o okoljski problematiki na UM je slabo, od UM si želijo predvsem ukrepe, ki se jih ne bi preveč osebno dotaknili. Raziskava je pokazala nekatere razlike med študenti glede na spol in stopnjo izobraževanja ter nekatere povezave med prookoljskimi spremenljivkami in podala nekaj idej za prakso.
Ključne besede: okoljska kriza, študenti, prookoljska naravnanost, prookoljsko delovanje, aktivna participacija mladih, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 26.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (563,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Razširjenost dismorfne telesne motnje med študenti zdravstvene nege
Jelena Đokić, 2025, diplomsko delo

Opis: Dismorfna telesna motnja je psihiatrično stanje, ki se kaže kot pretirana osredotočenost na zaznane telesne pomanjkljivosti, pogosto neopažene s strani drugih. Motnja lahko povzroči hudo stisko, nizko samozavest in socialno izolacijo. Namen raziskave je preučiti razširjenost dismorfne telesne motnje med študenti zdravstvene nege ter njen vpliv na njihovo duševno zdravje in akademsko uspešnost.Zaključno delo temelji na deskriptivni raziskovalni metodi. Uporabili smo strokovno literaturo, pridobljeno iz mednarodno priznanih podatkovnih baz, kot so PubMed, CINAHL Ultimate, Sage in ScienceDirect. Opravljena je bila analiza in pregled izbranih virov, rezultati pa so bili prikazani s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati analize štirih raziskav kažejo, da je dismorfna telesna motnja med študenti zdravstvene nege prisotna in predstavlja pomembno psihološko obremenitev. V vseh raziskavah so bili ugotovljeni dejavniki tveganja, kot so nizka samopodoba, akademski stres in družbeni pritiski glede videza. Študenti pogosto izražajo nezadovoljstvo s telesno podobo, kar vpliva na njihovo duševno zdravje in študijsko uspešnost. Dismorfna telesna motnja lahko negativno vpliva na samozavest, socialno življenje in akademsko uspešnost študentov zdravstvene nege. Izobraževanje o realističnih standardih telesne podobe ter dostop do psihološke pomoči sta ključna za njihovo dobro počutje. Dodatne raziskave so potrebne za razvoj učinkovitih strategij obvladovanja te motnje.
Ključne besede: dismorfna telesna motnja, študenti zdravstvene nege, duševno zdravje, telesna samopodoba, stigma, psihološki dejavniki
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (706,97 KB)

10.
Učni stili in preference za opravljanje bodočega poklicnega dela študentov in študentk dodiplomskega študija kineziologije
Matej Plevnik, Katarina Babnik, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku predstavljamo rezultate raziskave, v kateri je sodelovalo 107 študentov kineziologije. Z uporabo vprašalnika Indeks učnih stilov po Felderju in Silvermanovi smo ugotavljali njihove učne stile ter z uporabo avtorskega vprašalnika njihove preference za poklicno delo po zaključenem študiju. Ugotavljamo, da objektivnih zaključkov o preferenčnih učnih stilih zaradi ugotovljenih omejitev štirih lestvic vprašalnika ni mogoče podati, zato smo predstavili delež izborov med alternativnima odgovoroma, ki označujejo posamezni učni stil po apriornem postopku vrednotenja odgovorov ter deleže izbora preferenc pristopov k poučevanju v sklopu študijskega procesa in oblike učnih gradiv po posameznih postavkah lestvice.
Ključne besede: učni stili, študenti, visokošolski študij, intelektualni stili, preference za delo, visokošolsko izobraževanje, kineziologija
Objavljeno v DKUM: 24.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (342,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici