1. Pravna vprašanja državnega štipendiranjaBarbara Ploj, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava pravna vprašanja državnega štipendiranja. Primarna zakona, ki posegata na področje državnega štipendiranja sta Zakon o štipendiranju in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. V prvem delu diplomske naloge so opredeljeni splošni pojmi, ki se nanašajo na državno štipendijo, kot sta štipendist in štipenditor. Sledi umestitev državne štipendije v sistem socialne varnosti ter razvoj politike državnega štipendiranja v Republiki Sloveniji. Diplomsko delo se nadaljuje z navedbo ostalih možnosti, ki jih imajo dijaki in študentje, da pridobijo katero drugo obliko štipendije ter podrobnejšim opisom namena in funkcije štipendiranja. Osrednji del naloge se nanaša na državno štipendijo, kjer jo podrobneje opisujem in opredeljujem. Obrazložen je postopek, vir financiranja, upravičenci, pogoji za mirovanje štipendijskega razmerja, prenehanje, odvisnost pridobitve od materialnega položaja oseb ter organi, ki sodelujejo v postopku pri uveljavljanju pravice. Ker se v Republiki Sloveniji pripravlja nekaj novosti na področju štipendiranja, sem predstavila tudi ključne novosti, ki jih bo prinesla reorganizacija Centrov za socialno delo ter novela Zakona o štipendiranju, ki bo v veljavo stopila v študijskem letu 2018/2019.
Ključne besede: štipendija, štipendist, sodna praksa, Center za socialno delo, upravni postopek, pravice iz javnih sredstev, socialna varnost
Objavljeno v DKUM: 06.08.2018; Ogledov: 1911; Prenosov: 200
 Celotno besedilo (1,29 MB) |
2. |
3. UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV S POUDARKOM NA UPOŠTEVANJU PREMOŽENJA IN DOHODKA UPRAVIČENCEVMaja Sedak, 2015, diplomsko delo Opis: Socialno varstvo je del sistema socialne varnosti in je potrebno za reševanje socialne ali ekonomske stiske posameznika takrat, kadar tega ni mogoče doseči z dajatvami iz zavarovanja. Temeljna zakona, ki urejata pravice iz javnih sredstev v Sloveniji, sta Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakon o socialno varstvenih prejemkih. O pravicah iz javnih sredstev odloča pristojen Center za socialno delo, upravičenost do pravic pa je odvisna predvsem od materialnega položaja osebe o kateri odločajo. Pravice se dodelijo, kadar dohodek oseb, ki se jih upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja oseb, ne dosega meje dohodkov, ki je določena za posamezno pravico javnih sredstev. Obravnavane pravice iz javnih sredstev so: otroški dodatek, državna štipendija, varstveni dodatek, denarna socialna pomoč, subvencija malice in kosila, subvencija najemnine ter znižano plačilo vrtca. Poleg predstavitve relevantne socialno pravne zakonodaje s področja pravic iz javnih sredstev, vključuje diplomsko delo tudi problematiko ugotavljanja materialnega položaja upravičencev.
Ključne besede: socialna varnost, otroški dodatek, državna štipendija, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, znižano plačilo vrtca, subvencija malice in kosila, enotna vloga, vrstni red uveljavljanja pravic, omejitev dedovanja, prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2015; Ogledov: 2247; Prenosov: 400
Celotno besedilo (2,84 MB) |
4. SPECIFIČNOSTI OBDAVČITVE UPOKOJENCEV IN ŠTUDENTOV V SKLADU Z NOVO ZAKONODAJOPatricija Vudler, 2010, diplomsko delo Opis: Upokojenec je oseba, katera se je upokojila in za to ob koncu aktivnega dela prejema zasluženo pokojnino. Po uvedbi nove pokojninske reforme, bi naj bila starostna meja za upokojitev 65 let ob izpolnjeni pokojninski dobi najmanj 15 let. Upokojencem je glavni vir dohodka v pokoju pokojnina, ki je lahko delna, starostna, vdovska, invalidska, družinska ali državna. Družinska pokojnina ni vezana na status upokojenca, pač pa jo lahko prejemajo drugi družinski člani po umrlem. Tako jo lahko prejema tudi študent.
Študent je oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod in se tako izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem programu. V času študija imajo študenti možnost pridobitve dohodka preko študentskega dela na podlagi študentskih napotnic, izdanih preko študentskih servisov in štipendij, kot so kadrovska, državna in Zoisova štipendija.
Višina prejetih dohodkov in status (upokojenec, študent) osebe, vpliva na znesek akontacije dohodnine. Status osebe je pomemben pri ugotavljanju oziroma uveljavljanju možnih olajšav. Na podlagi višine dohodkov in upoštevanih možnih olajšav pridemo do ugotovitve, v kateri dohodninski razred sodi posameznik. Znesek študentovih olajšav se razlikuje od zneska upokojenčevih olajšav. Tako ob enako ustvarjenemu dohodku, nista enako obdavčena, prav zaradi različnega izhodišča.
Pri upokojencih so obdavčene vse pokojnine, če presegajo neobdavčeno mejo, katera predstavlja 1.027,00 eurov. Upokojenci, kateri so starejši od 65 let uveljavljajo še starostno olajšavo in za to pri njih nastopi davčni odtegljaj pri višini 1.250,00 eurov. Pri študentih je obdavčena od štipendij le kadrovska, če presega višino minimalne plače in pa študentsko delo ob prekoračitvi dovoljene meje, ki je odvisna od tega ali je oseba vzdrževani družinski član ali ne in ali izpolnjuje pogoje za uveljavljanje posebne osebne olajšave.
Zaradi vrste problemov povezanih s študentskim delom, so predlagane določene rešitve v Zakonu o malem delu. Po novi zakonodaji bi tako začasno, občasno in trajnejše omejeno delo lahko opravljali študenti, brezposelni in upokojenci. Pomembna razlika od študentskega dela, katerega poznamo danes, je, da bi se po novem tovrstno delo omejilo na 14 ur tedensko, torej 60 ur mesečno, kar znaša na letni ravni 720 ur. Za študente izjemoma bi zaradi prioritete študija veljala le letna omejitev števila ur. Poleg tega je novost še ta, da se za tovrstno delo predvideva letna omejitev dohodka, katera naj ne bi presegala 6.000,00 eurov bruto.
Ključne besede: študent, upokojenec, pokojnina, štipendija, olajšave, študentska napotnica, obdavčitev dohodkov, praktično delo, vzdrževani član, dohodninska lestvica, Zakon o malem delu
Objavljeno v DKUM: 17.02.2011; Ogledov: 4459; Prenosov: 173
Celotno besedilo (382,82 KB) |
