Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno narečno besedje s pomenskega polja »kmetija – prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja ter orodja«. Obravnavano območje uvrščamo v štajersko narečno skupino, natančneje v srednještajersko narečje. Izhodišče raziskave predstavlja zbrano besedje, ki je v vprašalnici za SLA razvrščeno v devet poglavij in v gramatičnem delu vprašalnice. Gradivo je bilo zbrano v dveh različnih krajih srednještajerskega narečja, v krajih Zibika in Zadrže, ki spadata pod Občino Šmarje pri Jelšah. Za pomene, za katere se sprašuje, se v tem delu srednještajerskega narečja uporablja 175 različnih leksemov, od tega je 166 enobesednih in 9 večbesednih. Glede na izvor je besedje raznoliko, največ leksemov je slovanskega izvora, ostalo pa je glede na čas in prostor prevzeto iz drugih jezikov, npr. germanskega, romanskega, madžarskega in hrvaškega.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, srednještajersko narečje, govor v Zibiki, kmečka materialna in kulturna dediščina, izvor besed.
Objavljeno v DKUM: 08.05.2013; Ogledov: 1565; Prenosov: 225
Celotno besedilo (1,33 MB)

Opis: Namen pričujočega diplomskega dela je bil podati globlji vpogled v nekatere narečne značilnosti govora, iz katerega sama izviram, tj. krajevnega govora naselja Bizeljsko. V raziskavo bizeljskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v kozjansko-bizeljsko narečje, le-to pa je del štajerske narečne skupine, je bila zajeta zlasti glasoslovna in oblikoslovna ravnina govora; v okviru prve me je zanimal samoglasniški in soglasniški sestav govora, njegove naglasne značilnosti ter izvor in razvoj posameznih glasov, v okviru druge pa sem v primerjavi s knjižnim jezikom raziskala narečne oblikoslovne posebnosti štirih besednih vrst, tj. samostalniške in pridevniške besede, glagola in prislova. Analiza narečnih značilnosti je temeljila na zvočnem gradivu, pridobljenem s SLA in prostim govorom štirih informatorjev. Glasoslovna analiza je pokazala, da so se v bizeljskem govoru izgubila tako tonemska kot kolikostna nasprotja, njegov samoglasniški sistem je enoglasniški, pri čemer se od knjižnega jezika razlikujejo nekateri glasovi oziroma glasovne različice, in sicer ü, , , ä in å, za govor pa je značilen tudi samoglasniški upad. V soglasniškem sestavu so bili spremembam podvrženi predvsem zvočniki in posamezne glasovne skupine (npr. -nj-/-lj-, -šč-, -tl-/-dl-, -tn-/-dn-), na oblikoslovni ravni, ki se je v okviru posebnosti izkazala za dokaj razgibano, velja v zvezi s pregibanjem izpostaviti zlasti dajalniške, mestniške in orodniške končnice, nato delno ali popolno izenačevanje dvojinskih oblik z množinskimi, feminizacijo samostalnikov srednjega spola, v zvezi s pridevnikom pa zlasti izgubljanje občutka za rabo določne in nedoločne oblike. Pri glagolu izstopa množinskost nekaterih dvojinskih glagolskih oblik, prislovi pa se od knjižnih razlikujejo v glasoslovni in oblikovni podobi. Med prevzetimi besedami prevladujejo germanizmi.
Ključne besede: slovenski jezik, bizeljski govor, kozjansko-bizeljsko narečje, štajerska narečna skupina, Bizeljsko
Objavljeno v DKUM: 14.12.2012; Ogledov: 2174; Prenosov: 198
Celotno besedilo (2,09 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Narečno izrazje običaja košnje trave v zreškem govoru sem na podlagi starega, že skoraj pozabljenega običaja, natančneje predstavila besedje, s katerim sem se srečala pri prikazu običaja košnje trave na star način v Zrečah. S folklorno skupino smo se lansko poletje odločili, da ta običaj oživimo in ga predstavimo širši množici. Običaj je potekal v zreškem narečju, ki je marsikomu težje razumljivo. V začetnem delu sem najprej predstavila geografske, zgodovinske, gospodarske in kulturne značilnosti mesta Zreče. Temu sledi predstavitev običaja košnje v Zrečah, kot zanimivost pa sem prikazala še različne izvedbe tega običaja po Sloveniji, saj sem ugotovila, da je imel skoraj vsak kraj svoj običaj. V osrednjem delu sem se ukvarjala z zreškim govorom, kjer sem prikazala glasoslovne značilnosti tega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v južnopohorski govor. Poglaviten del diplomskega dela predstavlja zbiranje narečnega izrazja, ki je zapisano v fonetični obliki in je s pomočjo strokovne literature natančno dodelano. Narečno gradivo sem večinoma pridobila na podlagi vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas, ki jo je pripravila Francka Benedik, del gradiva pa s pomočjo posnetka običaja. Zbrano izrazje zajema predvsem stare besede, ki počasi izginjajo in jih pozna le še starejša populacija. Pri analizi posnetka pa sem ugotovila, da pri nekaterih narečnih besedah prihaja do razhajanj, saj so pri običaju nastopale različne starostne generacije in pri mlajših je že opazen vpliv knjižnega jezika. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu in razdeljene na tri sklope: Opravilo, Hrana in Oblačila. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji, tej pa pomenska razlaga. Analizirala sem tudi izvor besed in ugotovila, da jih je večina slovanskega izvora. Med prevzetimi besedami izstopajo germanske, najverjetneje zaradi močnega vdora germanizmov v času svetovnih vojn. Prevzetih nemških besed je v slovarju kar 90 %, nekaj malega pa se pojavlja tudi romanizmov. Živimo v času strojev in vedno večje mehanizacije. Ta ne pomeni zgolj nekega udobja, pač pa je v večini že nujno potrebna, saj so ljudje, zaradi celodnevnih služb in vedno več obveznosti, čedalje bolj obremenjeni in omejeni s časom. Nimajo časa za obujanje starih običajev, zato ti izginjajo. S tem pa na žalost izginjajo tudi narečni izrazi v povezavi z običaji, ki se jih spomni samo še peščica. Pomembno je, da posredujemo naše vedenje mlajšim, saj se bo le tako ohranila naša kulturna dediščina.
Ključne besede: Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, južnopohorsko narečje, južnopohorski govori, zreški govor, narečno izrazje običaja košnje trave.
Objavljeno v DKUM: 03.01.2012; Ogledov: 2745; Prenosov: 286
Celotno besedilo (1,97 MB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Čevljarsko besedje v Mariboru prinaša glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedoslovni oris mariborskega pogovornega jezika, ki ga slovenska dialektologija uvršča v štajersko narečno skupino. Predstavljeno je mesto Maribor in razvoj čevljarske obrti na Slovenskem ter materiali, orodja in izdelki čevljarske dejavnosti. Čevljarska obrt na Slovenskem se je ohranjala iz roda v rod. S tem se je ohranilo tudi izrazje te dejavnosti, ki pa danes postopoma izginja. Razvoj tehnologije, čevljarska industrija in masovna proizvodnja čevljev so povzročili propadanje čevljarskih delavnic in posledično tudi izginjanje besedja, ki je povezano s čevljarstvom. V osrednjem delu diplomskega dela je v obliki slovarja predstavljeno čevljarsko besedje v mariborskem pogovornem jeziku. Besedno gradivo je bilo zbrano s pomočjo Mirka in Franca Cimerlajta, čevljarjev iz Maribora, in je bilo osnova za izdelavo slovarja. Zbrano čevljarsko izrazje je razvrščeno po abecednem vrstnem redu in obdelano s pomočjo strokovne literature. Knjižni ali poknjiženi iztočnici sledi zapis besede v fonetični obliki, temu pa je dodan pomen in izvor besede ter primer iz posnetega gradiva. Izvorno besedje je slovanskega, prevzeto besedje pa je zaradi zgodovinskih vzrokov nemškega izvora.
Ključne besede: slovenski jezik, slovenska dialektologija, štajerska narečna skupina, mariborski pogovorni jezik, zgodovina čevljarstva, čevljarstvo v Mariboru, čevljarsko besedje
Objavljeno v DKUM: 14.07.2010; Ogledov: 3398; Prenosov: 557
Celotno besedilo (4,52 MB)