1. Konzonantne značilnosti koroškega, štajerskega in panonskega narečnega prostora (na primeru gradiva Zinke Zorko)Natalija Ulčnik, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V prispevku so prikazane razvojne značilnosti konzonantov, ki jih je v svojih razpravah za koroški, štajerski in panonski narečni prostor navedla dialektologinja Zinka Zorko. V primerjavi z vokali, ki so doživeli več razvojnih sprememb, je konzonantom praviloma odmerjenega manj prostora, kljub temu pa je v raziskavah Zinke Zorko zajeto bogato jezikoslovno gradivo, ki lahko služi za prikaz in ponazoritev tipičnih konzonantnih značilnosti izbranih narečnih skupin, obenem pa lahko to gradivo predstavlja tudi koristno izhodišče za primerjavo konzonantnih sestavov in iskanje mednarečnih vplivov.
Ključne besede: dialektologija, fonologija, razvoj konzonantov, narečne premene, koroška narečna skupina, štajerska narečna skupina, panonska narečna skupina
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 183; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (672,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Kletvice in psovke v trboveljskem govoruTea Lopan, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu Kletvice in psovke trboveljskega govora so analizirane kletvice in psovke, ki se uporabljajo v Trbovljah, katerih krajevni govor se uvršča v zagorsko-trboveljsko podnarečje posavskega narečja štajerske narečne skupine.
Z raziskavo smo preverjali kletvice in psovke v trboveljskem govoru in njihovo uporabo. Ugotavljali smo izvor kletvic in psovk (s pomočjo nam dostopne literature), njihovo prehajanje v splošno rabo, morebitno izgubo negativne in pridobitev pozitivne konotacije. Zanimalo nas je tudi, ali se kletvice in psovke morebiti pojavljajo tudi kot sestavina frazemov. Informatorje smo razdelili v dve skupini in preverjali medgeneracijsko uporabo kletvic in psovk. Kletvice in psovke smo uvrstili v več podskupin, pri čemer smo sledili razdelitvi Klemenčičeve (2016, 39–49), ki smo ji dodali še nekaj drugih motivov, in sicer: religiozni motiv, skatološki motiv, motiv spolnih organov, motiv spolnega odnosa, motiv homoseksualnosti, motiv matere in otroka, motiv prostitucije, motiv onaniranja, motiv živali, motiv telesnih značilnosti in hib, motiv ženske, motiv predmetov, motiv naravnih pojavov, motiv nacionalne pripadnosti in drugo.
V teoretičnem delu smo predstavili geografski in zgodovinski oris kraja, s katerim bomo poizkušali prikazati družbene razmere za lažje razumevanje prostora in časa, prav tako pa bomo s tem predstavili tudi današnje Trbovlje.
Kletvice in psovke so v Trbovljah pogost pojav in se vsakodnevno pojavljajo kot enakovreden del trboveljskega govora.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, posavsko narečje, zagorsko-trboveljsko podnarečje, trboveljski govor, kletvice in psovke.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2017; Ogledov: 5179; Prenosov: 1157
Celotno besedilo (1,32 MB) |
3. Besedje iz pomenskega polja »telo in družina« v velenjskem govoruJasmina Alić, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so zbrani odgovori na vprašanja iz Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) iz pomenskega polja »telo in družina«. Opisan je kraj, kjer smo zbirali gradivo. Velenjski govor je najprej umeščen v štajersko narečje in nato še v srednjesavinjsko narečje, izpostavljene so tudi glasoslovne in oblikoslovne značilnosti velenjskega govora.
Temu sledi predstavitev besedja iz pomenskega polja »telo in družina« v velenjskem govoru. Pomensko polje »telo« zajema 79 vprašanj, pomensko polje »družina« pa 43 vprašanj. Analizi leksemov sledi sinteza, ki se osredotoča na izvor zbranih leksemov.
Ugotavljamo, da se v velenjskem govoru povečini uporabljajo besede slovanskega izvora, nekaj jih je tudi germanskega, romanskega in madžarskega izvora, med prevzetimi leksemi prevladujejo tisti germanskega izvora.
Ključne besede: štajerska narečna skupina, srednjesavinjsko narečje, velenjski govor, pomensko polje »telo in družina«
Objavljeno v DKUM: 13.06.2017; Ogledov: 1248; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,22 MB) |
4. GOVOR V RAZVANJUTadeja Kolar, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo prikazuje značilnosti govora vasi Razvanje, ki leži na jugovzhodnem delu občine Maribor. Namen diplomskega dela je poiskati narečne značilnosti govora in jih analizirati na posameznih jezikovnih ravneh. Pri analizi narečnih značilnosti sem izhajala iz Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas ter pripovedovanja informatorjev.
Razvanjski govor uvrščamo v severnoštajersko narečje, natančneje v vzhodnopohorski govor. Za razvanjski govor so tako kot za ostala severnoštajerska narečja značilni samo dolgi naglašeni samoglasniki, ki so se razvili tudi v dvoglasnike. Soglasniki so ohranjeni, nekateri izgubijo zvenečnost, ohranjeni sta tudi skupini čre- in žre-. Samostalniki in pridevniki v ednini ločijo vse tri spole. Posebnost so samostalniki srednjega spola, ki se v dvojini in množini feminizirajo ali (redkeje) maskulinizirajo. Večina samostalnikov se sklanja po nepremičnem naglasnem tipu. V razvanjskem govoru se uporablja samo določna oblika pridevnika, za katerega je značilno predvsem opisno stopnjevanje, medtem ko je stopnjevanja z obrazili manj. Značilna je uporaba kratkega nedoločnika, medtem ko se dolgi nedoločnik skoraj ne uporablja oz. se uporablja v zelo redkih primerih. Za razvanjski govor so značilne enostavne dvostavčne povedi, stavčni členi stojijo na različnih mestih v povedih, pogosto se uporablja veznik pa. Priredja in podredja se uporabljajo enako kot v knjižnem jeziku. V govoru je veliko narečnih in prevzetih besed, predvsem iz nemškega jezika.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, vzhodnopohorski govor, Razvanje, razvanjski govor.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1765; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,42 MB) |
5. BESEDJE IZ POMENSKEGA POLJA „KMETIJA“ V PRAGERSKEM, HOTINJSKEM IN DUPLEŠKEM GOVORUInes Vidonja, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom „Besedje iz pomenskega polja „kmetija“ v pragerskem, hotinjskem in dupleškem govoru“, je predstavljeno besedje, ki v srednještajerskem, vzhodnopohorskem in zahodnem slovenskogoriškem narečju poimenuje prostore in opremo v hiši, gospodarska poslopja, kmečko dvorišče in orodja. Odgovore smo v obsegu, določenim z vprašalnico za SLA, zbrali v treh različnih krajevnih govorih, in sicer pragerskem (T1), hotinjskem (T2) in dupleškem (T3).
V diplomskem delu so najprej predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti krajev. Nato sledi umestitev teh krajev v narečne skupine, narečja in govore ter predstavitev glasoslovnega orisa posameznega narečja. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja zbiranje narečnega izrazja po vprašalnici za SLA, ki jo je poslala mentorica doc. dr. Mihaela Koletnik. Zbrano besedje je zapisano v fonetični obliki in s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Dodana je tudi pomenska razlaga po SSKJ, nato sledi razlaga izvora besede po SES.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, štajerska narečna skupina, zahodno slovenskogoriško narečje, srednještajersko narečje, vzhodnopohorsko narečje, kmečka, materialna in kulturna dediščina
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1486; Prenosov: 113
Celotno besedilo (2,10 MB) |
6. BESEDJE PO VPRAŠALNICI ZA SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS V IZBRANIH GOVORIH ZGORNJE SAVINJSKE DOLINEDominika Portić, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno besedje po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA), in sicer besedje iz pomenskega polja kmetija – prostori in oprema v hiši ter gospodarska poslopja in besedje iz pomenskega polja orodje. Gradivo je bilo zbrano v petih krajih Zgornje Savinjske doline, ki so vključeni v mrežo raziskovalnih točk za SLA. Ti kraji so Mozirje, Nizka, Ljubno ob Savinji, Luče in Gornji Grad. Osredotočili smo se na geografski, kulturni in zgodovinski oris Zgornje Savinjske doline. Kraji, kjer je bilo gradivo zbrano, so podrobneje predstavljeni. Naloga prinaša tudi glasoslovni oris narečja in nekatere oblikoslovne posebnosti. Zbrano besedje je fonetično zapisano, analizirano s pomočjo različnih slovarjev in grafično predstavljeno. Razvidno je, da se za pomene, po katerih se sprašuje, v zgornjesavinjskem narečju uporablja 291 različnih leksemov. Največ jih ima slovanski izvor, kar je razvidno že iz analize enobesednih leksemov, kjer ima tak izvor 71 % besedja, ki se navezuje na pomensko polje hiša oz. kmetija in 75 % besedja, ki se navezuje na pomensko polje orodje. Nekaj besedja je prevzetega tudi iz germanskih in romanskih jezikov. Geografska zaprtost doline je močno vplivala na narečje, ki je ohranilo veliko starega besedja in arhaičnih značilnosti, zato je zbiranje gradiva pomembno za ohranjanje jezikovne kulturne dediščine.
Ključne besede: Dialektologija, štajerska narečna skupina, zgornjesavinjsko narečje, kmečka materialna in kulturna dediščina, kmečka orodja, Slovenski lingvistični atlas.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1408; Prenosov: 181
Celotno besedilo (7,43 MB) |
7. VINOGRADNIŠKO IZRAZJE GORENJE PIROŠICEInes Sikošek, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vinogradniško izrazje Gorenje Pirošice so zajeti rezultati preučevanja vinogradniškega izrazja, ki so ga v preteklosti in ga še danes uporabljajo v vasi Gorenja Pirošica ter glasoslovne in oblikoslovne značilnosti govora omenjene vasi. Gradivo je zbrano s pomočjo Vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas in prostega govora informatorja. Na podlagi tega sem sestavila in napisala abecedni slovar vinogradniškega izrazja. S preučevanjem strokovne literature sem v prvem delu diplomske naloge najprej opisala nekatere značilnosti, povezane z vinogradništvom (zgodovino, sorte vin, vinogradne okoliše, vino in zdravje), nato pa s pomočjo narečnega besedila in literature govor Gorenje Pirošice umestila v narečni prostor. Sledijo glasoslovne značilnosti in posebnosti v oblikoslovju. Drugi, obsežnejši del diplome, pa sem posvetila zapisu vinogradniške vprašalnice in sestavi samega slovarja. V abecednem slovarju je 180 gesel, od tega največ samostalnikov. Vanj je vključeno vse, kar je povezano z vinogradništvom, od začetka obdelave zemlje do končnega nastanka vina. Narečni izrazi, ki so se uporabljali v preteklosti, so predvsem mladim manj poznani. Slovar zajema tudi prevzete besede, največ je germanizmov. Na koncu geselskega članka je zapisano, ali sta izraz in njegov pomen zapisana v SSKJ-ju ali v Pleteršnikovem slovarju.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, sevniško-krški govor, Gorenja Pirošica, vinogradniško izrazje
Objavljeno v DKUM: 30.05.2016; Ogledov: 1408; Prenosov: 122
Celotno besedilo (2,33 MB) |
8. BESEDJE V IZBRANIH KRAJIH SREDNJEŠTAJERSKEGA NAREČJATeja Pušaver, 2015, diplomsko delo Opis: V pričujočem diplomskem delu je predstavljeno narečno besedje, ki je povezano s prostori in opremo v kmečki hiši, z gospodarskimi poslopji, kmečkimi opravi¬li in orodjem. Izbor obravnavanih besed je iz vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas (SLA), narečne ustreznice sem pridobila s pomočjo informatorjev v krajih: Makole, Poljčane in Spodnja Polskava. Te kraje sem na kratko predstavila v začetnem poglavju, ker pa vsi spadajo v štajersko narečno skupino, sem nekaj besed namenila še njenim narečnim posebnostim. Temu sledi splošni in glasoslovni oris srednještajerskega narečja, kamor se ožje uvrščajo izbrani kraji. Na koncu teoretičnega dela je na kratko predstavljen Slovenski lingvistični atlas ter znaki za fonetični zapis, ki so uporabljeni v nalogi. V empiričnem delu naloge je pridobljeno gradivo sistematično urejeno in glede na pomensko polje razdeljeno na dve poglavji. Besede so zapisane v dialektološki fonetični transkripciji in analizirane s pomočjo strokovne literature. Predstavljena je še statistična analiza izvorov vseh obravnavanih leksemov, kjer se potrdi hipoteza, da ima večina besed slovanski izvor.
Ključne besede: štajerska narečna skupina, srednještajersko narečje, kmečka materialna in kulturna dediščina, Slovenski lingvistični atlas.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2015; Ogledov: 1515; Prenosov: 201
Celotno besedilo (1,96 MB) |
9. SEVERNOŠTAJERSKI GOVOR V KRAJU KOZJAK NAD PESNIC IN ANALIZA DIALEKTIZMOV V ZAPISANIH PRAVLJICAHMetka Roj, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Severnoštajerski govor v kraju Kozjak nad Pesnico in analiza dialektizmov v zapisanih pravljicah je prikazana narečna podoba kozjaškega govora. Uporabljeni sta bili metodi snemanja in zapisovanja v slovenski fonetični transkripciji. Na osnovi posnetega narečnega gradiva petih informatorjev, ki je bilo pridobljeno s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas in strokovne literature, je kozjaški govor umeščen v narečno skupino. Predstavljeni so geografski in zgodovinski podatki o krajih v občini Zgornja Kungota. Osrednji del diplome predstavlja glasoslovna, oblikoslovna in skladenjska analiza ter besedje zapisanih pripovedi v posebni publikaciji z naslovom »Pravijo, da če..«, ki je nastala pod vodstvom Milene Lozar na Osnovni šoli Kungota. Pripovedi so bile izbrane naključno. Narejena je bila analiza štirih pripovedi starejših občanov Zgornje Kungote in treh pripovedi učencev, iz katerih je razvidno, da se prvotno narečje pri mlajših generacijah izgublja, medtem ko je med starejšo populacijo kozjaški govor še vedno ohranjen.
Ključne besede: Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, severnoštajerski kozjaški govor, kraj Zgornja Kungota, narečne pripovedi, kozjaško besedje v pripovedih.
Objavljeno v DKUM: 28.01.2014; Ogledov: 1820; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,86 MB) |
10. GLASOSLOVNA IN OBLIKOSLOVNA PODOBA VELENJSKEGA GOVORAPetra Seitl, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so podane glasoslovne in oblikoslovne značilnosti ter besedje velenjskega govora. Raziskovanje govora je temeljilo na vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA), na zvočnem zapisu prostega govora informatorjev ter na mojem osebnem poznavanju govora. Na osnovi zbranih podatkov in strokovne literature je velenjski govor umeščen v narečni prostor, podana je glasoslovna analiza jezika, ki zajema naglasne razmere, samoglasniški in soglasniški sistem ter izvor in razvoj glasov, z opisom posameznih besednih vrst pa so podane še značilnosti oblikoslovne ravnine jezika. Velenjski govor spada v srednjesavinjso narečje, le-to pa je del štajerske narečne skupine. Srednjesavinjsko narečje velja za vmesno oziroma prehodno narečje, saj je nastalo zaradi stikov med gorenjsko in štajersko narečno osnovo. Velenjski govor pozna jačinsko naglaševanje, kratki naglašeni samoglasniki so se po moderni vokalni redukciji podaljšali, kratko naglašen je ostal le polglasnik. Samoglasniški sistem je monoftongičen. V soglasniškem sistemu so največ sprememb doživeli zvočniki. Na oblikoslovni ravnini je največ sprememb pri prehodu srednjespolskih samostalnikov v moškospolske, nekaj sprememb je tudi pri oblikospreminjevalnih vzorcih. Besedje velenjskega govora je dokaj enotno. Veliko je germanizmov, a se jih, zaradi vpliva knjižnega jezika, rabi vse manj.
Ključne besede: Slovenski jezik, dialektologija, štajerska narečna skupina, srednjesavinjsko narečje, velenjski govor
Objavljeno v DKUM: 13.12.2013; Ogledov: 2684; Prenosov: 294
Celotno besedilo (6,05 MB) |
