| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava gibalnih sposobnosti otrok mestnih in podeželskih območij Spodnjega Podravja : magistrsko delo
Vita Toličič, 2024, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike med gibalnimi sposobnostmi otrok mestnih in podeželskih šol. V raziskavo je bilo vključenih 1.718 učencev, od tega 621 iz mestnih in 1.097 iz podeželskih šol Spodnjega Podravja. Gibalne sposobnosti otrok smo primerjali na temelju rezultatov meritev za športnovzgojni karton, ki smo jih obdelali s statistično analitičnim orodjem SPSS. Najprej smo izračunali osnovne statistične kazalnike, nato pa na osnovi rezultatov t-preizkusa ugotavljali prisotnost statistično pomembnih razlik na ravni tveganja p < 0,05. Ugotovili smo, da med gibalnimi sposobnostmi učencev mestnih in podeželskih šol obstajajo določene razlike, vendar vse niso statistično značilne. Rezultati merskih nalog vzdržljivosti v moči kažejo, da se statistično pomembne razlike pojavljajo le v merski nalogi vesa v zgibi, kjer so bile uspešnejše prvošolke podeželskih šol. Na testih hitrosti so prvo- (T60) in drugošolke (DPR) podeželskih šol dosegle signifikantno boljše rezultate od njihovih vrstnic iz mesta. V merski nalogi gibljivosti (PRE) so prvošolci iz mestnih šol dosegli statistično pomembno boljše rezultate, medtem ko pri ostalih merskih nalogah med učenci ni bilo opaznih razlik. Ugotovljeno je bilo prav tako, da obstajajo razlike v gibalnih sposobnostih glede na spol, vendar te razlike niso enotne za vse gibalne sposobnosti, in da se razlike s starostjo ne povečujejo dosledno.
Ključne besede: otrok, gibalne sposobnosti, športnovzgojni karton, mesto, podeželje
Objavljeno v DKUM: 30.08.2024; Ogledov: 119; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (715,73 KB)

2.
Odnos otrok in adolescentov do izvajanja športnovzgojnega kartona v osnovni šoli : magistrsko delo
Urša Kralj, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, kakšen odnos imajo dekleta in fantje drugega in tretjega vzgojno izobraževalnega obdobja do izvajanja športnovzgojnega kartona v osnovni šoli. Prav tako nas je zanimalo, ali odnos učitelja vpliva na odnos učencev. V raziskavo smo vključili 162 učencev, starih med 9 in 15 let, dveh osnovnih šol zgornje Savinjske doline. Vzorec je temeljil na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev. Uporabili smo deskriptivno metodo in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultate smo obdelali s programom SPSS. Rezultate ŠVK smo standardizirali in jih pretvorili v vrednosti ter nato na tej osnovi merjence razdelili po kategorijah: gibalno podpovprečni, gibalno povprečni in gibalno nadpovprečni. Za ugotavljanje razlik v odnosu do izvajanja športnovzgojnega kartona med skupinami smo uporabili enosmerno analizo variance ANOVA. Razlike smo natančneje opredelili s Scheffe post-hoc preizkusom. Rezultati kažejo, da ne obstaja statistično značilna razlika v odnosu otrok do izvajanja športnovzgojnega kartona med različno gibalno učinkovitimi skupinami. Prav tako ne obstaja statistično značilna razlika pri preverjanju vpliva učitelja na odnos učencev do testiranja. Statistično značilno razliko pri rezultatih smo zaznali zgolj pri nevednosti učencev o posameznih meritvah pri testih športnovzgojnega kartona. Ugotovili smo, da rezultati ŠVK niso povezani s pozitivnim oziroma negativnim odnosom do izvajanja ŠVK. Prav tako smo ugotovili, da odnos učiteljev do ŠVK ni pomemben dejavnik učenčevega odnosa do športnovzgojnega kartona.
Ključne besede: odnos, športnovzgojni karton ali SLOfit, testiranje, gibalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 569; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

3.
Posledice omejitvenih ukrepov zaradi pandemije covid-19 na gibalne sposobnosti učencev : magistrsko delo
Katja Štesl, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Posledice omejitvenih ukrepov zaradi Covid-19 na gibalne sposobnosti učencev je bilo zastavljeno z namenom ugotoviti in raziskati s pomočjo rezultatov športnovzgojnega kartona, kakšne so spremembe v gibalnih sposobnostih skozi leta 2019, 2020 in 2021 in, ali se poznajo učinki omejitvenih ukrepov zaradi Covid-19 na gibalnih sposobnostih učencev. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati športnovzgojnih kartonov ter interpretacija rezultatov, izvedena na neslučajnostnem vzorcu populacije učencev od 1. do 9. razreda dveh osnovnih šol. Pridobljene podatke smo obdelali v programu SPPS 27. Za ugotavljanje razlik v gibalnih sposobnostih med učenci generacij 2019, 2020 in 2021 smo uporabili analizo variance. S Post Hoc preizkusom smo preverili, med katerimi skupinami glede na leto meritev prihaja do razlik. Statistično značilnost smo upoštevali na ravni p < 0,05. Rezultati analize kažejo, da med generacijami učencev 2019, 2020 in 2021 v glavnem ne prihaja do statistično značilnih razlik, razen pri ATV in PRE pri dečkih prvega VIO, pri AKGN in PRE pri dečkih drugega VIO, pri VZG pri dekletih drugega VIO, pri testu T600 za dečke tretjega VIO ter pri DT in T600 pri deklicah tretjega VIO. Rezultati so pokazali, da je testov s statistično značilnostjo malo, zato lahko na osnovi tega sklepamo, da epidemiološki ukrepi niso poslabšali gibalnih sposobnosti otrok. Ugotavljamo, da so imeli ukrepi za zajezitev pandemije Covid-19 negativne posledice na gibalni in telesni razvoj otrok, sploh v prvem valu pandemije Covid-19, vendar je v letu 2021 moč zaznati napredek teh, a je ta bistveno manjši kot pri preteklih generacijah. 
Ključne besede: gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, športnovzgojni karton, Covid-19, otroci
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 777; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
Primerjava rezultatov športnovzgojnega kartona pred in po epidemiji COVID-19 : magistrsko delo
Primož Štern, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen naše raziskave je bil ugotoviti možne vplive sprememb načina življenja na telesne značilnosti in gibalne sposobnosti, ki jih je prineslo obdobje med letoma 2018/19 in 2020/21. Med seboj so bili primerjani rezultati športnovzgojnih kartonov dveh generacij iz šolskih let 2018/19 (pred epidemijo) in 2020/21 (po epidemiji). V raziskovalni vzorec smo pri prvi generaciji zajeli 554, pri drugi pa 515 učencev. Podatke smo nato obdelali v programu SPSS, ki je s pomočjo t-preizkusa omogočil ugotavljanje statistično pomembnih razlik. Primerjava je bila izvedena glede na spol in razred. Najpogostejši upad rezultatov smo zasledili pri testih vese v zgibi, teka na 60 metrov in teka na 600 metrov. Pri vesi v zgibi je prišlo do velikih razlik v 1., 4. (oba spola), 5., in 7. razredu. Razlike so se pojavile tudi ob primerjavi obeh generacij. Za test teka na 60 metrov so bile razlike opazne v 2., 4. (oba spola), 6. in 7. razredu. Pri teku na 600 metrov pa so bile prisotne v 4., 5. in 6. razredu, razlike so se pojavile tudi ob primerjavi obeh celotnih generacij. Občasno je bilo opazno celo izboljšanje rezultatov. Možni vzroki za takšne rezultate so lahko ukrepi, omejeni na statistične regije, pretežno podeželska regija izbrane šole, ustrezen odziv odgovornih po prekinitvi ukrepov in splošna samodejavnost učencev.
Ključne besede: športnovzgojni karton, otroci, COVID-19, telesni fitnes
Objavljeno v DKUM: 05.09.2022; Ogledov: 762; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

5.
Primerjava povezanosti telesnega fitnesa učencev 1. VIO in 2. VIO pred in po prvem valu pandemije COVID-19 : magistrsko delo
Jaša Vrbnjak, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je ugotoviti razlike v telesnem fitnesu učencev 1. VIO in 2. VIO na podlagi rezultatov testne baterije Športnovzgojni karton (ŠVK) pred pojavom virusa COVID-19 in po 1. valu, ko so se po delu od doma učenci vrnili nazaj v šolske klopi. Vzorec zajema 151 učencev Osnovne šole Tončke Čeč Trbovlje, od tega 72 dečkov in 79 deklet. Podatke gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti smo pridobili v sklopu izvajanja meritev ŠVK na šoli. Med seboj smo primerjali rezultate ŠVK iz šolskega leta 2018/19 (pred omejitvijo gibanja) in šolskega leta 2019/20 (po omejitvi gibanja). V okviru ŠVK smo uporabili 11 merskih nalog. Podatke smo obdelali v programu SPSS – program za statistiko. Za ugotavljanje razlik smo uporabili t-test za odvisne vzorce, statistično značilnost smo ugotavljali na nivoju α
Ključne besede: gibalna učinkovitost, športnovzgojni karton, COVID-19, šport, otroci
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 1118; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

6.
Primerjava mišične moči in aerobno - anaerobne vzdržljivosti dijakov in dijakinj iz gorenjske regije leta 1991 in 2018
Svetlana Stjepanović, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave diplomskega dela je bil ugotoviti primerjavo sekularnih trendov mišične moči in aerobno-anaerobne vzdržljivosti dijakov in dijakinj generacij 1991 in 2018 iz gorenjske regije. Podatke smo pridobili na fakulteti za šport in jih uredili s specializiranim programom za statistične analize – SPSS programom. Z raziskavo želimo predstaviti razlike v gibalnih sposobnostih med dijaki in dijakinjami, saj menimo, da bodo tako športni trenerji kot tudi športni pedagogi presenečeni nad rezultati, in upamo, da jim bomo z našo raziskavo pomagali pri njihovem delu. Prav tako pa upamo, da bo naše diplomsko delo prišlo v roke staršev, ki bi jim radi odprli oči in razširili znanje o pomenu športne aktivnosti in neaktivnosti. S športom se ukvarjamo že od malih nog, zato smo z veseljem raziskovali, kako so se določene stvari pri dijakih in dijakinjah skozi različne parametre športnovzgojnega kartona spremenile v dokaj dolgem časovnem obdobju.
Ključne besede: šport, športnovzgojni karton, gibalne sposobnosti.
Objavljeno v DKUM: 21.01.2021; Ogledov: 967; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

7.
Povezanost učnega uspeha, športne aktivnosti staršev in sedentarnega načina življenja z gibalno učinkovitostjo desetletnikov s podeželja
Kristjan Kmetič, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je ugotoviti povezanost gibalne učinkovitosti ter sedentarnega življenjskega sloga otrok iz podeželskega okolja. Drugi namen je raziskati povezanost gibalne učinkovitosti z učnim uspehom otrok. Tretji namen pa je ugotoviti, ali obstaja povezanost med športno dejavnostjo staršev in gibalno učinkovitostjo njihovih otrok. V raziskavi so sodelovali 103 učenci petega razreda iz podeželskih osnovnih šol. S pomočjo testne baterije Športnovzgojni karton smo merili gibalno učinkovitost otrok. Z anketnim vprašalnikom, ki so ga izpolnili učenci, smo pridobili podatke o učnem uspehu, času sedenja otrok ter športni dejavnosti njihovih staršev. V magistrski nalogi je uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatke smo statistično obdelali s pomočjo nekaterih osnovnih deskriptivnih statistik ter t-preizkusom za neodvisne vzorce. Povezanosti med gibalno učinkovitostjo otrok s sedentarnim življenjskim slogom nismo potrdili. Raziskava je pokazala, da pri dekletih obstaja povezava med učnim uspehom ter njihovo gibalno učinkovitostjo. Ugotovili smo tudi, da obstaja povezava med športno dejavnostjo staršev in posameznimi testi gibalne učinkovitosti pri dečkih.
Ključne besede: učni uspeh, sedenje, aktivnost staršev, športnovzgojni karton
Objavljeno v DKUM: 01.09.2020; Ogledov: 855; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

8.
Gibalne dejavnosti otrok v času poletnih počitnic
Tadeja Spagnolo, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen vpliv ima čas poletnih počitnic na gibalne sposobnosti otrok starih med 8 in 11 let, ter morebitne spremembe v življenjskem slogu teh otrok v času poletnih počitnic v primerjavi s šolskim letom. V raziskavi je sodelovalo 54 otrok, od tega 23 dečkov in 31 deklic. Podatke o telesnih značilnostih in gibalnih sposobnostih smo pridobili z izvedbo meritev športnovzgojnega kartona, ki smo jih izvedli dvakrat. Prvič v mesecu juniju in drugič v mesecu septembru. Učenci so ob obeh testiranjih izpolnili tudi anketni vprašalnik. V juniju se je nanašal na šolsko leto, v septembru pa na čas poletnih počitnic. Za ugotavljanje razlik med meritvami smo uporabili t-test. Statistična značilnost je bila ugotovljena na ravni tveganja P ≤ 0,05. Za povezanost odgovorov, ki so se nanašali na čas med šolskim letom in v času poletnih počitnic, pa smo uporabili χ² preizkus in Cramer's V. Rezultati so pokazali, da ima čas poletnih počitnic negativen vpliv na gibalne sposobnosti otrok, saj so se te, v omenjenem času, statistično značilno poslabšale. Največji negativen vpliv se je pokazal pri predklonu na klopci, premagovanju ovir nazaj, vesi v zgibi in teku na 600 metrov. Prav tako se čas poletnih počitnic negativno odraža v indeksu telesne mase, saj se je v tem obdobju povečalo število otrok z višjim indeksom le-te. Sicer pa se je izkazalo, da se življenjski slog v času poletnih počitnic bistveno ne razlikuje od tistega med šolskim letom, iz česar sklepamo, da so šolska športna vzgoja in dodatni športni programi v okviru šole tisti, ki naredijo bistveno razliko.
Ključne besede: gibalne aktivnosti, poletne počitnice, športnovzgojni karton, gibalne sposobnosti, življenjski slog
Objavljeno v DKUM: 28.07.2017; Ogledov: 1485; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

9.
Gibalne sposobnosti učencev 4. in 5. razreda v povezavi z njihovim učnim uspehom in krajem bivanja
Denis Kokol, 2017, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil raziskati, kako sta v posameznem okolju povezana učni uspeh in gibalna učinkovitost ter ugotoviti, ali obstajajo razlike v telesnih značilnostih in gibalnih sposobnostih glede na kraj bivanja. Vzorec je zajemal skupaj 307 otrok, ki prihajajo iz treh osnovnih šol v območju Slovenskih goric (podeželske) in iz treh osnovnih šol v Mestni občini Maribor (mestne). Podatki telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti so bili zbrani iz podatkovne zbirke športnovzgojni karton, osnovnošolci vključeni v raziskavo pa so bili razdeljeni glede na kraj bivanja (podeželje, mesto), razred (4. razred, 5. razred) in glede na učni uspeh oz. skupno povprečno oceno petih učnih predmetov (zelo nizka povprečna ocena, srednja povprečna ocena, dokaj visoka povprečna ocena, zelo visoka povprečna ocena). Podatki so bili obdelani s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike, pri čemer smo razlike med telesnimi značilnostmi in gibalnimi sposobnostmi ugotavljali s t-preizkusom, povezavo učnega uspeha in gibalne učinkovitosti pa z analizo variance. Statistično značilne razlike smo določali na ravni tveganja P≤0,05. Rezultati kažejo pozitivno povezavo učnega uspeha in gibalne učinkovitosti, kar pomeni, da so učno uspešnejši učenci gibalno sposobnejši, ugotovitev pa velja za obe okolji bivanja ter obe starostni skupini. Ugotavljamo, da se v 4. razredu otroci podeželskih in mestnih šol med seboj ne razlikujejo v telesnih značilnostih, medtem ko so v 5. razredu podeželski otroci težji in imajo več podkožnega maščevja. Kot gibalno učinkovitejši so se v povprečju izkazali podeželski četrtošolci in petošolci, pri čemer so se v 4. razredu statistično značilne razlike v korist podeželskih otrok pokazale pri enem gibalnem testu, v 5. razredu smo takšno razliko opazili pri dveh gibalnih nalogah.
Ključne besede: športnovzgojni karton, telesni razvoj, gibalni razvoj, kraj bivanja, učni uspeh 
Objavljeno v DKUM: 06.06.2017; Ogledov: 1953; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

10.
TELESNI IN GIBALNI RAZVOJ UČENCEV OSNOVNE ŠOLE GORNJA RADGONA
Monika Trost, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo proučevali razvojni trend telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti učencev in učenk OŠ Gornja Radgona. V vzorec merjencev so bili vključeni učenci in učenke od 1. do 9. razreda v razponu devetih let, in sicer med letoma 2006 in 2014. Telesne značilnosti in gibalne sposobnosti smo proučili s pomočjo podatkov iz športnovzgojnega kartona, ki smo jih predhodno dobili na šoli. Rezultate smo primerjali med sabo in z rezultati slovenskega povprečja, na osnovi teh pa nato ugotavljali odstopanja. Ugotovili smo, da je poslabšanje vidno v tistih merah gibalnih sposobnosti, v katerih sta potrebna dolgotrajno naprezanje ter uporaba moči, gibljivosti in koordinacije. Spremembe telesnih značilnosti se nagibajo rahlo v negativno smer. Rast v višino ne izstopa, dekleta so nekoliko višja glede na slovensko povprečje. Rahlo se dviguje telesna teža in količina podkožnega maščevja, ki je pri dekletih nekoliko izrazitejša. Rezultati kažejo, da so učenci OŠ Gornja Radgona v gibalnih sposobnostih v obdobju 2006–2014 nekoliko nazadovali. Na začetku obdobja so bili še blizu oziroma nad slovenskim povprečjem, nato je sledil nekajletni trend padanja pod slovensko povprečje, ki se je pred nekaj leti umiril. V zadnjih letih se dosežki nekoliko izboljšujejo in se bližajo slovenskemu povprečju. Dinamika sprememb gibalnega in telesnega razvoja je prav gotovo povezana z mnogimi dejavniki. Med pomembnejšimi sta materialna in kadrovska podlaga športne vzgoje in njena vsebinska naravnanost. Velik vpliv pa ima tudi spremenjen način življenja otrok in mladostnikov, ki iz leta v leto vse bolj negativno vpliva na njihov gibalni in telesni razvoj.
Ključne besede: Gibalne sposobnosti, telesne značilnosti, športnovzgojni karton.
Objavljeno v DKUM: 16.11.2015; Ogledov: 2013; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici