1. Zaposlitev športnikov po končani športni karieriNina Klemenčič, 2024, magistrsko delo Opis: Cilj vrhunskih športnikov, ki tekmujejo na najvišjih ravneh tekmovanj, so v večini čim boljši rezultati. Kljub načrtovanju pošportnega življenja športnikov, pa športno kariero lahko predčasno povzročijo poškodba ali druge težave športnika (zdravstvene, finančne, psihološke itd.). Na podlagi uspešnih rezultatov so nekateri športniki že med športno kariero zaposleni kot poklicni športniki, nekateri žal ne. Vsem pa je skupno, da bodo po koncu športne kariere morali stopiti na trg dela in poiskati zaposlitev. Velikokrat na čas do prve zaposlitve vpliva tudi dokončana stopnja izobrazbe, ki so jo športniki dosegli že med samo športno kariero. Nekateri se zaposlijo na področju športa, saj imajo na tem področju največ izkušenj in kompetenc, nekateri na področju izobraževanja, spet drugi pa najdejo povsem drugačno področje zaposlitve, ki ni povezano niti s športom niti s področjem izobraževanja.
Namen magistrskega dela je bil ugotoviti področje zaposlitve, ki jo nekdanji športniki opravljajo danes. Zanimalo nas je, ali gre za področje izobraževanja, iz katerega so se izobraževali že med športno kariero, ali gre za področje športa, ali pa so trenutno zaposleni na povsem drugem področju. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali področja zaključka športne kariere, poklicne kariere športnika, zaposlitev športnikov v Slovenski vojski in področje iskalcev prve zaposlitve. V empiričnem delu magistrskega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika in dovolj velikega vzorca anketirancev odgovarjali na naslednja raziskovalna vprašanja: Kako športniki sprejemajo dejstva o koncu športne kariere in začetku iskanja zaposlitve, kako je izobrazba povezana s trenutno zaposlitvijo nekdanjih športnikov in kateri dejavniki in na kakšen način vplivajo na zaposlitev športnikov po končani športni karieri. V empiričnem delu smo komentirali in grafično prikazali odgovore anketirancev, ki smo jih med seboj primerjali tudi glede na sekundarno in terciarno stopnjo izobraženosti anketirancev. Prišli smo do ugotovitev, da se je večina nekdanjih športnikov že v času športne kariere dovolj dobro zavedala, da bodo po koncu športne kariere morali čim prej stopiti na trg dela in njihovi dohodki ne bodo več odvisni od športnih rezultatov. Ugotovili smo tudi, da je večina nekdanjih športnikov zaposlena na področju, na katerem so se izobraževali in ne na področju športa. Menimo, da bi se morale Športne zveze in Olimpijski komite Slovenije v prihodnje bolj angažirati in pomagati pri iskanju prve zaposlitve vrhunskim športnikom, ki so zaključili športno pot. Ključne besede: zaposlitev, nekdanji športniki, dvojna kariera, poklicna kariera športnika, prva zaposlitev Objavljeno v DKUM: 28.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (805,85 KB) |
2. Psihopatologija in perfekcionizem pri slovenskih vrhunskih športnikih : doktorska disertacijaBorjana Kremžar, 2024, doktorska disertacija Opis: Na temo psihopatologije v vrhunskem športu najdemo v dosedanjih raziskavah nasprotujoče si ugotovitve. Po
eni strani naj bi imel šport zaščitno vlogo pri razvoju psihičnih motenj (npr. anksioznosti, depresije), po drugi
strani pa naj bi vrhunski šport (s svojimi specifikami) prispeval k razvoju psihičnih motenj. Namen naše raziskave
je bil ugotoviti prevalenco psihičnih motenj (predvsem tistih, ki imajo pomembnejšo vlogo v športu) med
slovenskimi vrhunskimi športniki, torej med tistimi, ki so bili v času zbiranja podatkov za raziskavo po
kategorizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) uvrščeni v olimpijski, svetovni in mednarodni razred.
Zanimali so nas tudi morebitni dejavniki, ki bi lahko bili povezani s pojavom psihičnih motenj pri vrhunskih
športnikih, kakšne osebnostne značilnosti so pri njih izražene (izpostavili smo predvsem potezo perfekcionizma)
in kako se športniki odzovejo na pojav psihičnih težav oziroma koliko so odprti za iskanje pomoči ob pojavu
psihičnih težav. Osredotočali smo se na prevalenco motenj pri najvišje uvrščenih športnikih starih 18 let ali več,
predvsem na prevalenco depresije, anksioznosti, samomorilnosti, zlorabe substanc (alkohola in drugih
psihoaktivnih substanc) ter motenj hranjenja. Predvidevali smo, da se bo osebnostni profil športnikov pomembno
razlikoval od osebnostnega profila normativne skupine. Glede na pregledane predhodne raziskave smo sklepali,
da se bodo skozi analizo polstrukturiranih intervjujev kot centralne teme potencialnih dejavnikov psihičnih težav
pri vrhunskih športnikih izrazile vsebine odnosa staršev in športnika, trenerja in športnika, poškodb in
osebnostnih značilnosti, predvsem perfekcionizma. Za pridobivanje podatkov smo uporabili kombinirani
raziskovalni pristop, ki združuje tako kvantitativno kot kvalitativno metodologijo. Podatke za kvantitativno analizo
smo pridobili s tremi vprašalniki: Vprašalnikom za oceno osebnosti, Vprašalnikom o motnjah hranjenja 3 in s
Frostovim vprašalnikom perfekcionizma. Podatke za kvalitativno analizo smo pridobili s polstrukturiranim
intervjujem, ki smo ga oblikovali specifično za namene te raziskave. Udeleženci raziskave so bili slovenski
športniki, ki so v letu začetka raziskave (2019) dosegali mednarodni, svetovni ali olimpijski razred. V raziskavo je
bilo vključenih 97 športnikov, kar predstavlja 17 odstotkov vseh športnikov, ki so bili uvrščeni v te kategorije.
Zbiranje podatkov je potekalo individualno, večinoma v letu 2020, nekaj preizkušancev je bilo testiranih v letu
2021. Za kvalitativni del raziskave smo opravili intervju z osmimi vrhunskimi športniki, za katere smo dobili
podatke o težavah v duševnem zdravju. Podatke za kvantitativni del smo obdelali s statističnim računalniškim
programom SPSS (verzija 23.0), medtem ko smo pri analizi intervjujev sledili glavnim značilnostim poskusne
teorije.
Primerjava rezultatov slovenskih vrhunskih športnikov in kontrolne skupine je pokazala na podobno izraženost
depresivne, anksiozne simptomatike, simptomatike motenj hranjenja ter nivoja samomorilnih misli. Nekateri od
športnikov so se pokazali kot poudarjeno zaskrbljeni, napeti in vznemirjeni, 9 odstotkov športnikov je navajalo,
da ima občasne samomorilne misli, kar vsekakor ni zanemarljiv podatek. Raziskava se je s temi ugotovitvami
pridružila skupini raziskav, ki so zamajale idejo o vrhunskem športniku kot psihično močnem in čustveno
nedotakljivem posamezniku. Prav tako je posegla v razmišljanje, da je šport izključno varovalni dejavnik, ki varuje
posameznika pred nastankom psihičnih motenj oziroma vpliva na izboljšanje psihičnega stanja, če je to že
narušeno.
Tudi v naši raziskavi smo v kvalitativnem delu raziskovali potencialne dejavnike pojava psihičnih težav in dobili tri
kategorije.Z raziskavo smo postavili temelje pomembni in aktualni problematiki psihopatologije v vrhunskem športu tudi v
slovenskem prostoru ter odprli nekaj idej ter možnosti za nadaljnje raziskovanje. Ključne besede: psihopatologija, duševne motnje, slovenski vrhunski športniki, perfekcionizem Objavljeno v DKUM: 26.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (11,48 MB) |
3. Prisotnost tesnobe in spoprijemanje z njo pri športnikih : diplomsko deloMiha Šmon, 2024, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu smo raziskovali strategije in tehnike za spoprijemanje s tesnobo ter njen vpliv na športnikovo delovanje v izbrani disciplini športa. Ugotavljali smo, kako tesnoba in stres vplivata na fizično in mentalno zdravje športnikov, ki so vsakodnevno izpostavljeni visokim stresnim obremenitvam, tako v športu kot v samem življenju. Namen diplomskega dela je bil raziskati in pojasniti strategije in tehnike, ki lahko pozitivno pomagajo športnikom v boju proti tesnobi. Prav tako smo želeli, da športniki preberejo to delo ter izberejo ustrezne strategije in tehnike za obvladovanje tesnobe ter se zavedajo posledic neukrepanja ob zaznanih znakih tesnobe oziroma stresa. Za preverjanje poznavanja teh strategij med športniki smo oblikovali spletni anketni vprašalnik, s katerim smo preverili, katere strategije in tehnike za premagovanje tesnobe športniki najpogosteje uporabljajo in kakšni so njihovi učinki. Športniki so se med svojim športnim udejstvovanjem že srečali s tesnobo, čustveno stisko ali nervozo. Prišli smo tudi do potrditve, da tesnoba negativno vpliva na duševno počutje športnikov, posledično pa tudi na njihovo športno izvedbo oziroma uspešnost. Strategije za spoprijemanje s tesnobo imajo pomembno vlogo pri tem, da športnika spodbudijo k aktivnemu soočanju s težavami in izzivi, ki mu stojijo naproti. Ključne besede: tesnoba, stres, športniki, strategije za uravnavanje stresa Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,15 MB) |
4. Psihološki vplivi in izzivi po poškodbah športnikovMaša Štrakl, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo zajema dejavnike poškodb, moč čustev ob spopadanju s poškodbo in z izzivi po poškodbi. Športniki, sploh vrhunski, so vsakodnevno izpostavljeni naporom, tako fizičnim kot psihičnim, kar na dolgi rok ne prinaša pozitivnih posledic. Namen diplomskega dela je bil s pomočjo spletne ankete pristopiti do različnih športnikov. Ugotoviti, kaj jih je pripeljalo do poškodbe, kako so se počutili ob srečanju z njo in kako je poškodba vplivala na njihovo psiho. Anketa je bila izvedena med športniki, in sicer z namenom izvedeti, kako in v kolikšni meri športnike podpirajo njihovi trenerji, klubi in morda tudi njihove zveze (ali jim stojijo ob strani, ko se poškodujejo, ali jim je zanje čisto vseeno). Teoretični del se je dotaknil dejavnikov poškodb (pričakovanja športnikov, nezdravo tekmovanje, primerjanje med športniki) in spopadanja s psihofizičnimi izzivi po poškodbi, na primer, kako sprejemamo poškodbo, kdo je kriv zanjo (ali smo sami ali za poškodbo krivimo nekoga drugega). V pomoč so bili strokovna literatura in članki na temo poškodb športnikov. Ključne besede: izzivi po poškodbah, športniki, poškodba, psihični vplivi, stres Objavljeno v DKUM: 30.08.2024; Ogledov: 103; Prenosov: 28
Celotno besedilo (2,38 MB) |
5. Spolne zlorabe v športu - analiza primera Larryja Nassarja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTina Kruljec, 2024, diplomsko delo Opis: Spolne zlorabe v športu so razširjen problem, ki se pojavlja v različnih športnih panogah. Kultura molka in dinamika moči v odnosih med športniki, trenerji ter drugimi osebami ustvarjajo okolje, kjer se spolne zlorabe lahko razvijajo in širijo ter imajo negativne posledice tako za žrtve, kot tudi za celotno športno skupnost. Eden izmed najodmevnejših primerov, ki je pritegnil pozornost javnosti, je bil primer Larryja Nassarja v ameriški gimnastiki. Primer je razkril številne spolne zlorabe mladih športnic pod pretvezo medicinskih postopkov. V diplomskem delu ugotavljamo, da so bile varnostne organizacije zaradi prikrivanja spolnih zlorab in neustrezne zagotavljanja varnosti športnic tarče številnih ostrih kritik. Posledice Nassarjevega primera so presegale meje ameriške gimnastike, kjer so bili kasneje sprejeti strožji ukrepi za preprečevanje in prepoznavanje spolnih zlorab v ameriški gimnastični zvezi. Primer je spodbudil aktivne razprave in reforme v vseh športnih organizacijah po svetu, vključno s Slovenijo, kar je privedlo do spodbujanja novih pristopov in ukrepov za odkrivanje ter preprečevanje spolnih zlorab.
V diplomskem delu smo opredelili osnovne pojme spolnih zlorab, njihove oblike in značilnosti. Osredotočili smo se na spolne zlorabe v športu, značilnosti žrtev in storilcev, njihov odnos ter vzroke za neprijavo spolnih zlorab. Na koncu smo s pomočjo zlatih kriminalističnih vprašanj analizirali tudi primer Larryja Nassarja, ki se je zgodil v ameriški gimnastični zvezi. Ključne besede: spolne zlorabe, športniki, Nassar, Larry, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 10.04.2024; Ogledov: 275; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,52 MB) |
6. Pedagoško - organizacijski model izobraževanja na daljavo v slovenskem srednješolskem izobraževanju : doktorska disertacijaAlenka Ambrož Jurgec, 2024, doktorska disertacija Opis: Naloga je nastala kot odziv na probleme izobraževanja dijakov športnikov na daljavo. Predstavljene so analize učnega uspeha in čas šolanja za tiste dijake športnike, ki se večinoma ali v celoti izobražujejo na daljavo, podani so predlogi za izboljšavo učnega procesa.
Učitelji so pokazali naklonjenost novemu informacijskemu sistemu, ki bi sistematično vodil dijaka skozi učni proces.
Tako je nastala aplikacija MAJ, ki omogoča natančno spremljanje dijakovega dela, princip semaforja deluje stimulativno in bo v pomoč dijakom in učiteljem. Ključne besede: pedagoško-organizacijski model, izobraževanje na daljavo, dijaki športniki, aplikacija MAJ, učitelji, semafor Objavljeno v DKUM: 19.02.2024; Ogledov: 455; Prenosov: 51
Celotno besedilo (3,67 MB) |
7. Strategije za premagovanje stresa pri športnikihEva Mernik, 2023, diplomsko delo Opis: Športniki, sploh vrhunski so vsakodnevno izpostavljeni stresu, ki dolgoročno ne prinaša pozitivnih posledic. Zato je bil namen naše diplomske naloge raziskati in pojasniti načine, ki bi lahko športniku pozitivno pripomogli pri borbi s stresom. Prav tako je namen tega dela, da bi športniki le tega prebrali in se v primeru stresa odločili za strategije in tehnike, ki so opisane v nalogi, ter bi si pobližje pogledali kako slabo je ne ukrepati, med tem ko že vse kaže na, da je čas, da nekaj ukrenejo. Ključne besede: Strategije, tehnike, stres, športniki, premagovanje stresa Objavljeno v DKUM: 25.09.2023; Ogledov: 536; Prenosov: 40
Celotno besedilo (2,91 MB) |
8. Organizacija udeležencev zimskih olimpijskih iger v pekingu v luči epidemije covid 19Jure Hudobivnik, 2022, magistrsko delo Opis: Olimpijske igre so prav poseben dogodek za vsakega profesionalnega športnika, ki se odvijajo vsake štiri leta. Po navadi je ta dogodek izpeljan tako, da je čimbolj prijazen za vse, ki se ga udeležijo. Zaradi razsajajoče epidemije pa so bile zimske olimpijske igre v Pekingu nekaj drugačnega in nekaj posebnega.
V magistrski nalogi smo zato opisali kakšne pogoje so morali izpolnjevati vsi, ki so se udeležili olimpijskih iger, od športnikov pa do podpornega osebja. Poleg tega smo opisali tudi vse preventivne ukrepe, ki so jih izvajali na olimpijskih igrah in tudi v olimpijski vasi.
S pomočjo anketnega vprašalnika pa smo pridobili tudi mnenja in odzive iz prve roke, saj so z nami delili svoje dragocene izkušnje in občutke glede iger športniki in spremljevalci, ki so se udeležili zimskih olimpijskih iger.
Na kratko smo tudi opisali cepiva, katera so omogočila športnikom udeležbo na igrah, pojasnili zakaj so cepiva učinkovita in do kakšnih stranskih učinkov lahko pride po cepljenju. Ključne besede: Olimpijske igre, športniki, ukrepi, omejitve, cepiva Objavljeno v DKUM: 05.04.2023; Ogledov: 559; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,52 MB) |
9. Vpliv pametnih naprav pri fizični aktivnosti rekreativnih športnikovVito Meznarič, 2022, diplomsko delo Opis: Vsi se zavedamo, kakšnega pomena je gibanje za naše zdravje. Večina pa na žalost ne ve, kje in kako začeti, kaj pozitivno in kaj negativno vpliva na naše zdravje. V teoretičnem delu smo raziskali različne pametne naprave in življenje rekreativnih športnikov.
V teoretičnem delu smo predstavili pojem fizične aktivnosti in opisali možne kronično nenalezljive bolezni, do katerih lahko pride, če smo neaktivni. Kasneje smo analizirali delovanje različnih pametnih naprav in njihovih funkcij (tako pozitivnih kot negativnih). Ob tem smo se osredotočali na naprave, ki so v današnjem času med najbolj priljubljenimi med mladimi rekreativnimi športniki.
Redna in zmerno intenzivna telesna dejavnost ima mnoge ugodne vplive na zdravje. Vsaj pol ure zmerne telesne aktivnosti na dan preprečuje nastanek mnogih nenalezljivih bolezni, med drugim tudi osteoporozo, diabetes in srčno-žilna obolenja.
V praktičnem delu smo na podlagi pridobljenih rezultatov dveh rekreativnih športnikov, ki sta uporabljala različni pametni napravi, analizirali zbrane podatke in izbrali primernejšo napravo za bodoče uporabnike. Ključne besede: Pametne naprave, Apple ure, Polar ure, rekreativni športniki, fizična aktivnost. Objavljeno v DKUM: 10.03.2022; Ogledov: 1103; Prenosov: 126
Celotno besedilo (3,22 MB) |
10. Dejavniki razvoja dvojne kariere športnikovPetra Robnik, 2020, doktorska disertacija Opis: Problematiko vrhunskih športnikov po končani športni karieri predstavlja predvsem prehod iz športne v poklicno kariero, ki je za vrhunske športnike lahko težaven zaradi neustrezne izobrazbe ali usposobljenosti, pridobljene med športno kariero in s tem povezano ustrezno ekonomsko vključitvijo vrhunskega športnika v poklicno kariero. Različni podporni mehanizmi in statusne pravice športnikov na področju izobraževanja in zaposlovanja omogočajo športniku konkretne rešitve, ki rešujejo to problematiko. Pri vstopu športnika na trg dela je ključna športnikova izobrazba in usposobljenost ter njegova sposobnost znanja in kompetence, pridobljene v športu, prenesti v poslovno okolje. Področje dvojne kariere športnikov zahteva na nacionalni ravni usklajeno delovanje in povezovanje več deležnikov. Namen doktorske disertacije je bil raziskati vpliv situacijskih dejavnikov na prehod iz kariere športnika v poklicno kariero. Z vzpostavitvijo celovitega modela podpore dvojne kariere športnikov na sistematičen način na nacionalni ravni, bomo športnikom zagotovili primerno izobraženost in usposobljenost za vstop na trg dela. Pomembno je med-nivojsko in medinstitucionalno sodelovanje, ter spodbujanje dobrih praks. V sklopu raziskave nas je zanimalo vprašanje kateri situacijski dejavniki vplivajo na družbeni razred športnika po koncu športne kariere in kako velik je njihov vpliv? Skladno s tem je bila postavljena tudi teza doktorske disertacije in osem hipotez, s pod hipotezami. V okviru raziskovalne strategije smo preučevali vpliv situacijskih dejavnikov (okolja) in zavzetosti športnika na družbeni razred športnika po koncu športne kariere. Preučili smo vplive neodvisnih spremenljivk: športnikovo socialno okolje (H1), športna panoga (H2), programi dvojne kariere športnikov (H3), podpora izobraževalnih organizacij (H4), podpora kadrovskega managementa (H5), sistemska podpora države (H6), zavzetost športnika (H7), družbeni razred staršev športnikov (H8), na odvisno spremenljivko: družbeni razred športnika pet let po koncu kariere. Metodološki okvir raziskave je v prvi fazi vključeval pridobivanje podatkov s teoretičnimi izhodišči. Na osnovi teoretičnih predpostavk je bil razvit konceptualni raziskovalni model (hipoteze), ter delovni model kakovosti kariernega prehoda športnika, ki opredeljuje teoretične konstrukte in spremenljivke, zajete v raziskavo. V drugi fazi empiričnega raziskovanja smo predvideli kvantitativni pristop zbiranja in analize podatkov. Za namen raziskave je bilo v izbranem vzorcu zajetih 49 nekdanjih vrhunskih športnikov (n = 49), iz 17 različnih športnih panog. Na osnovi empirične raziskave smo podali ugotovitve, ki smo jih nadgradili še s kritično analizo in primerjavo modela z Evropsko unijo. Skladno z delovnim modelom kakovosti kariernega prehoda športnika pet let po koncu športne kariere in metodološkim okvirom raziskovanja smo potrdili pet delovnih hipotez oziroma pod hipotez in sicer na družbeni razred športnika pet let po koncu športne kariere, statistično značilno vplivajo: športnikovo socialno okolje (H1) (β = -0,44 p < 0,05) in programi dvojne kariere športnikov (H3) (β = 0,34, p < 0,05). Sistemska podpora države pa statistično značilno vpliva na podporo športne panoge (H6b) (β = 0,44, p < 0,01); podporo programov dvojne kariere športnikov (H6c ) (β = 0,47, p < 0,01) in podporo trga dela (H6d) (β = -0,52, p < 0,001). Ključni dejavniki razvoja dvojne kariere športnikov, ki izhajajo iz ugotovitev doktorske disertacije so izobrazba, podpora staršev in vrstnikov za izobraževanje, programi dvojne kariere športnikov, ter sistemska podpora države. Aplikativna vrednost doktorske disertacije je neposredno v vzpostavitvi podlag in smernic za nadaljnji razvoj modela dvojne kariere športnikov v Sloveniji, ki bo celovito in trajnostno reševal vprašanja, s katerimi se srečujejo vrhunski športniki. Na ta način bo sistematično vzpostavljen ustrezen model dvojne kariere športnikov na nacionalni ravni. Ključne besede: Dvojna kariera športnikov, vrhunski športniki, model dvojne kariere, dejavniki razvoja Objavljeno v DKUM: 09.03.2022; Ogledov: 1401; Prenosov: 125
Celotno besedilo (3,64 MB) |