| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zgodovinski razvoj atletike na Ptuju med leti 1908 in 2018
Špela Chomicki, 2020, magistrsko delo

Opis: Skozi zgodovino se je v človeški družbi oblikovalo veliko kompleksnih družbenih pojavov, med katere sodi tudi šport, ki se je s svojimi panogami oblikoval v skladu z družbenimi in političnimi spremembami. Zgodovinskemu razvoju atletike lahko sledimo od časov antične Grčije, ki se je v moderno športno panogo razvila tekom 19. stoletja. Razvoj športa in atletike na Slovenskem v 20. stoletju je sledil razvoju v Evropi in se oblikoval skladno s političnimi dogodki, s spremembami družbenega reda, s pojavom množične kulture in prostega časa. Magistrsko delo prikazuje zgodovinski razvoj atletike na Ptuju med leti 1908 in 2018. Njen začetek iščemo nekje na začetku 20. stoletja, ko sta delovali društvi Sokol in Orel, čeprav nista gojili samo atletskih disciplin. V obdobju pred Veliko vojno je na Ptuju delovalo tudi nemško telovadno društvo oziroma Turnverein. Dejavnosti društev so bile prvič prekinjene med prvo svetovno vojno. V obdobju med obema vojnama je na Ptuju delovalo več športnih društev, za razvoj atletike pa so bila pomembna Ptujski Sokol, Telovadni odsek Orel in Športni klub Ptuj, ki je bil ustanovljen leta 1919. V Športnem klubu Ptuj so ustanovili več sekcij, med njimi tudi atletsko, kar danes velja za začetek organizirane atletike na Ptuju. Društveno delovanje je bilo ponovno prekinjeno med drugo svetovno vojno. Obdobje po drugi svetovni vojni je nato vodilo v pospešen razvoj atletike. Šele po letu 1945 smo na Ptuju lahko priča procesu vse večje specializacije in profesionalizacije tako v atletiki kot v športu nasploh. Glavno gonilo razvoja atletike je na Ptuju vse do leta 1980 predstavljalo Telesno-vzgojno društvo Partizan (dalje: TVD Partizan) z močno atletsko sekcijo. Z leti je sekcija postala vse uspešnejša in na njenih temeljih so 29. februarja 1980 ustanovili Atletski klub Ptuj (dalje: AK Ptuj). Jedro pričujočega magistrskega dela predstavlja razvoj AK Ptuj do razpada Jugoslavije, ustanovitve samostojne države Slovenije in delovanje kluba do danes. V letu ustanovitve kluba je začel svojo športno kariero ptujski olimpijec Mirko Vindiš, po katerem nosi ime atletska šola, ustanovljena leta 2003. Istega leta je bila izvedena prenova Mestnega stadiona Ptuj s preplastitvijo atletske steze z umetno maso in ureditvijo nove opreme, za kar so si v AK Ptuj prizadevali vse od ustanovitve v letu 1980. V obdobju po obnovi stadiona je prišlo do večje specializacije in profesionalizacije znotraj AK Ptuj, ki ima danes mladinsko, člansko in veteransko sekcijo.
Ključne besede: zgodovina atletike, zgodovinski razvoj atletike na Ptuju, Ptujski Sokol, Telovadni odsek Orel, Športni klub Ptuj, Telesno-vzgojno društvo Ptuj, Telesno-vzgojno društvo Partizan Ptuj, Atletski klub Ptuj, rezultati ptujskih atletov in atletinj
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 221; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (5,14 MB)

2.
Management v športnem klubu
David Ban, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu z naslovom Management v športnem klubu sem raziskal management in izvajanje managementa v Rokometnem klubu Krško (v nadaljevanju RK Krško), ki je neprofitna organizacija. Poudariti sem želel pomen dobrega managementa, saj tako klub oblikuje pozitivno podobo v javnosti in pridobiva pokrovitelje, uporabnike športnih storitev, obiskovalce tekem in povečuje število trenirajočih članov. Za uspešnost športnega kluba je pogosto ključnega pomena s kolikšnimi finančnimi sredstvi razpolagajo. Najprej sem navedel nekaj teoretičnih osnov managementa, managementa v športu in neprofitnih organizacij. Nato sem opisal športna društva in rokomet. Teorijo sem povezal s praktičnim primerom in predstavil RK Krško ter raziskal zadovoljstvo članov kluba z izvajanjem managementa. Ugotovil sem, da so člani z izvajanjem managementa v klubu zadovoljni ali zelo zadovoljni, delo vodstva pa ocenjujejo kot solidno, dobro ali zelo dobro. Vendar nekatere pomanjkljivosti vseeno obstajajo. Na osnovi analize obstoječega managementa, ugotovitev in odgovorov na vprašanja, sem podal ideje in predloge za izboljšave.
Ključne besede: Management, Rokometni klub Krško, neprofitne organizacije, športni management, rokomet.
Objavljeno: 28.10.2019; Ogledov: 395; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (621,74 KB)

3.
Kakovost dela trenerjev z mlajšimi selekcijami
Tina Kolman, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Kakovost dela trenerjev z mlajšimi selekcijami smo v študijskem letu 2017/18 izvedli raziskavo s trenerji, ki delujejo v športnih klubih po celotni Sloveniji. Z anketnim vprašalnikom za trenerje ter s pomočjo opazovanega treninga smo ugotavljali, kaj vse vpliva na kakovostno pedagoško delo trenerja. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na tekmovalni šport ter otroka kot mladega športnika. Natančno smo predstavili, kaj in kdo je trener, kako zelo je pomemben trener za otroka ter pozornost namenili tudi kakovostnemu pedagoškemu delu trenerja. Predstavili smo vse pomembne dejavnike, ki so potrebni, da je trener pri svojem delu uspešen. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljena raziskava, kjer smo s kavzalno neeksperimentalno metodo na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije trenerjev v športnih klubih pridobili podatke ter jih analizirali. Merski instrument je bil anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 67 vprašanj, odprtega in zaprtega tipa. Opazovanje treninga je vsebovalo 18 opazovanih elementov. Podatke smo obdelali s kvantitativno obdelavo – deskriptivna statistika. Rezultati raziskave so pokazali, da ima formalna izobrazba trenerja na pripravo velik vpliv. Kajti trenerji, ki imajo višjo izobrazbo, se bolj pripravijo na trening. Ugotovili smo, da mesečna vadnina ne vpliva na to, koliko otrok trenira trener. Večina anketiranih klubov nima vstopnih pogojev za treniranje. Rezultati kažejo tudi, da je dolžina enega treninga odvisna od sodelovanja otrok na treningu. Prav tako smo ugotovili, da je pomembna tudi trenerjeva starost za motiviranje otrok pri treningu. Otroci namreč najbolje sodelujejo pri treningu, ki je dolg 50 min ali 70 min, ter so najbolj motivirani s strani trenerjev, ki so stari med 35 in 39 let.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalna aktivnost, športni klub, trener, tekmovalni šport
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 710; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (779,58 KB)

4.
ORGANIZACIJSKO MANAGEMENTSKI VIDIKI DELOVANJA ŠPORTNIH KLUBOV
Jernej Damiš, 2012, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Doseganje svojih ciljev ter zadovoljitev svojih potreb v športu lahko dosežemo tako posamično kot skupinsko. Ko se združijo skupinski interesi pri športu v skupino ljudi, lahko rečemo, da gre za športni klub. V športnem klubu sodelujejo ljudje z različnih področij, tako poslovnih kot športnih. Vsi pa strmijo k istim ciljem, ki so postavljeni na klubski ravni. Eden glavnih ciljev vseh je uspešnost kluba. Slednjo pa lahko dosežejo samo z dobro organizacijo in managmentom v klubu. Tudi slovenski klubi bodo morali spremeniti svoja razmišljanja in se začeti zgledovati po najuspešnejših klubih po svetu. V Sloveniji je le peščica klubov, ki sledijo tovrstnim standardom oziroma jih v nekih točkah dosegajo. Pri tem pa je potrebno poudariti, da to velja tako za profesionalne, kakor tudi neprofesionalne klube. Klubi se bodo morali zavedati, kakšnega pomena pri uspehu in nadaljnjem obstoju je organizacija samega kluba, organizacijska struktura z dobrim managerjem oziroma predsednikom na čelu in kako velik pomen ima management kluba. Pridobivanje finančnih sredstev bo vedno težje, saj je že sedaj javnih sredstev vsako leto manj in tudi zasebna sredstva bo zaradi gospodarske krize težje pridobiti. Tako bo ena ključnih funkcij v klubu funkcija trženja. Športni klubi, ki se bodo zavedali situacije, v kateri se bodo znašli, in strmeli k boljši organizaciji ter managmentu in vložili veliko več truda, si bodo zagotovili obstoj in uspešnost.
Ključne besede: Ključne besede: športni klub, športni managment, organizacijska struktura, sponzoriranje, financiranje, marketing, KMN Slovenske gorice.
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 2083; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (638,85 KB)

5.
MANAGEMENT IN ORGANIZACIJA NOGOMETNEGA KLUBA MARIBOR
Jernej Mikov, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Športni klub predstavlja skupino ljudi, ki so zaradi skupnih interesov v športu združili, saj na tak način lažje dosežejo svoje cilje in zadovoljijo svoje potrebe. V športnih klubih morajo delovati ljudje, ki so strokovno usposobljeni ter, ki so uspešni tako na poslovnem področju kot tudi športnem. Njihove odločitve morajo biti v skladu s politiko podjetja, ki jo lahko uresničijo s svojim profesionalnim pristopom. Danes samo specializacija in profesionalizacija prinašata dobiček in s tem tudi posledično moč v svetu športa. Vse pomembnejšo funkcijo v nogometu imajo klubi, ki so znani po svoji moči in denarju. Danes lahko klubi takšno stopnjo dosežejo na več načinov. Vendar pa je samo en način dostopen večini klubov. Strokovna in profesionalna nogometna šola je ključ klubom v sam svetovni vrh. S dobro podkovano nogometno šolo in dobro organiziranim vodstvom lahko dosežejo stopnjo h kateri težijo vsi. In prav ta veličina prinaša spoštovanje v svetu nogometa in zgled drugim klubom.
Ključne besede: management, športni management, ljudje v športnem managementu, financiranje športnih klubov, nogometni klub Maribor
Objavljeno: 06.12.2010; Ogledov: 2765; Prenosov: 512
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

6.
TRŽNO KOMUNIKACIJSKI DEJAVNIKI PRI ŠPORTNEM PLESU
Martina Plohl, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali trženje in sponzorstvo v športu, s poudarkom na športnem plesu (standardni in latinskoameriški plesi). Prav tako pa smo analizirali delovanje plesnih šol in plesnih klubov v Sloveniji, ter podrobno predstavili matični plesni klub in plesno šolo Urška. Ugotovili smo, da obstajajo razlike tako v organizaciji, kot tudi v delovanju plesnih šol in plesnih klubov v Sloveniji. Večina se jih financira iz članarin oziroma šolnin, vendar nekatere plesne šole in plesni klubi posegajo tudi po iskanju donatorjev in sponzorjev. Vloga in pomen plesnih klubov je najti čim več perspektivnih plesalcev, ter pridobiti čim več mlajših otrok, ki bi se začeli aktivno ukvarjati s športnim plesom (standardni in latinskoameriški plesi), tako da nam za prihodnost plesa ne bi bilo potrebno skrbeti. Po drugi strani, pa plesne šole želijo ponuditi možnost plesnega udejstvovanja tako otrokom kot tudi odraslim ljubiteljem plesa na visokem kakovostnem nivoju. Uspeh plesnih šol in plesnih klubov v Sloveniji se kaže predvsem v strokovnosti kadra, ki ga plesna šola in plesni klub zaposlujeta. Za visoko usposobljenost in znanje plesnih učiteljev, pa plesne šole in plesni klubi skrbijo z rednimi seminarji in izobraževanji tako doma kot tudi v tujini. K vsemu temu pa veliko pripomorejo tudi obiskovanja velikih tekmovanj po svetu in spremljanja najboljših plesalcev. Nekoliko bolj bi se plesni klubi in plesne šole morali zavedati kvalitete in uspeha svojih aktivnih tekmovalcev, ter jim nuditi poučevanje mlajših generacij v klubu ali šoli. S tem pa bi dobro pripravili mladi kader za kasnejše poučevanje in prevzem vlog trenerja in učitelja. Plesna šola in plesni klub Urška, ki smo jo podrobneje obravnavali, je ena redkih plesnih šol, ki je zelo načrtna in dobro organizirana, ter polna novih idej, s katerimi pritegne širšo množico ljudi in ljubiteljev plesa. Podjetje Urška d.o.o., premalo posega po virih financiranja kot so sponzorstva in donatorstva. Večino finančnega zalogaja krije iz svojih lastnih virov. Podjetje Urška d.o.o., je med bolj konkurenčnimi v Sloveniji. K temu, pa ji bo še posebej pripomoglo odprtje nove in edine Akademije za ples v Sloveniji, ki svoja vrata odpira v letu 2010. Prav tako pa je plesna šola in plesni klub Urška znan po izredno izobraženem in usposobljenem plesnem kadru učiteljev in trenerjev. Dolgoročno je za slovenski ples zelo pomembnega značaja dobro delo z najmlajšimi plesalci, kar je ključnega pomena za obstoj kluba na vrhunski ravni. Predvsem zaradi malo talentiranega kadra v majhni Sloveniji.
Ključne besede: Marketinško komuniciranje, tržno komunikacijski dejavniki, športni ples, standardni in latinskoameriški plesi, plesni klub, plesna šola, sponzorstvo, metode financiranja.
Objavljeno: 24.09.2010; Ogledov: 1955; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (616,72 KB)

7.
DELOVNO-PRAVNI POLOŽAJ ŠPORTNIKA
Ksenija Pinter, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava delovno-pravni položaj športnikov. Temeljna pozornost in razprava sta posvečeni vprašanju, ali obstajajo elementi delovnega razmerja iz 4. člena Zakona o delovnih razmerjih v razmerju med športnikom in športnim klubom in ali športniki v Sloveniji izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa delavca. Pri tem avtorica ugotavlja, da bi bilo potrebno upoštevati posebnosti športa kot specifične družbene dejavnosti in omogočiti veljavno sklepanje pogodb o zaposlitvi, z drugačno ureditvijo določenih pravic in obveznosti za športnike. Vseh institutov delovnega prava za ta razmerja namreč ni mogoče uporabiti. V nadaljevanju je prikazan položaj športnikov v Evropski uniji. V tem smislu so analizirane sodbe Sodišča Evropske unije, ki segajo na področje športa in so povezane z uresničevanjem načela prostega gibanja delavcev ter prepovedjo diskriminacije. Prikazana pa je tudi ureditev položaja športnikov v posameznih državah članicah Evropske unije.
Ključne besede: Športnik, šport, športni klub, pogodba o zaposlitvi, elementi delovnega razmerja, posebnosti športa, Evropska unija.
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 2210; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (737,14 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici