| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PERCEPCIJA TELEVIZIJSKIH OGLASOV V ČASU SVETOVNEGA PRVENSTVA V NOGOMETU NA TV SLOVENIJA
Denis Kalamar, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Televizija ima status največjega kanala za oglaševanje v družbi, kakor tudi status najbolj kulturnoideološkega množičnega medija. Svetovno prvenstvo v nogometu je športni spektakel, ki s televizijskim oglaševanjem ta status nedvomno opredeljuje. Percepcija oglasov na televiziji in vpliv na gledalca – potrošnika ter neposredni televizijski prenos športnega dogodka so osrednje točke diplomske naloge. V njej sem obravnaval relacijo športnega dogodka, televizije in televizijskega oglaševanja v odnosu do televizijskega občinstva in v končni fazi potrošnika na primeru Svetovnega prvenstva v nogometu 2010. Rezultati analize anketnega vprašalnika so pokazali, da gledalci v precejšnji meri zaznavajo televizijsko oglaševanje, toda ni nujno, da se zaradi tega odločijo za takojšen nakup, ostane pa prepoznavnost izdelka, kot tudi prodaje. Televizijski oglasi prinašajo anketiranim gledalcem v prvi vrsti nove informacije o izdelkih, najbolj zaželena komponenta pa je humor. Humorni oglasi so sicer zapomnljivi, a ne tako prepričljivi.
Ključne besede: televizija, televizijski oglas, televizijski gledalec, televizijski prenos, športni dogodek, Svetovno prvenstvo v nogometu 2010
Objavljeno: 29.08.2011; Ogledov: 7343; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (16,22 MB)

2.
PRIČAKOVANA IN ZAZNANA KAKOVOST STORITEV NA PRIMERU DOGODKA EUROBASKET 2013
Dino Markovinovič, 2015, magistrsko delo

Opis: V uvodu smo opredelili problem, namen in cilje, ki smo si jih v tem magistrskem delu zastavili v prvem poglavju. V drugem poglavju opredeljujemo kakovost storitev in pomembnost le-te za uspešno izvedbo tekmovanja, kot je Eurobasket2013. Ugotavljamo, da so danes storitve prevzele vlogo glavne sile gospodarske rasti od industrije. Z opredelitvijo kakovosti storitve smo prikazali vrste kakovosti. V nadaljevanju naloge se osredotočamo na pričakovano in dejansko kakovost storitve. Po pregledu tujih empiričnih raziskav kakovosti storitev, ki so se ukvarjale s področjem športa smo ugotovili, da poda najprimernejše rezultate naši raziskavi prav ta vrsta kakovosti. Koncept kakovosti storitev predstavlja dva pristopa k definiranju le tega. Kakovost storitve je skladnost s specifikacijo ali pa je to doseganje oziroma preseganje pričakovanj. V naslednjem koraku smo definirali konceptualni okvir raziskave na katerem smo se osredotočili na pričakovanja odjemalcev. V kolikor ugotovimo pričakovanja, lahko posredujemo storitev v željah odjemalcev, če je to mogoče. Dosegati želeno kakovost odjemalcev je s tem veliko lažje storiti. Zato bomo v naši raziskavi najprej izmerili pričakovanja obiskovalcev prireditve Eurobasket2013 in ocene pomembnosti vseh dejavnikov kakovosti storitve, ki smo jih določili. Nato pa bomo izmerili dejansko zaznano oceno dejavnikov. Najpomembnejše je tisto kar odjemalci zaznavajo kot kakovostno posredovano storitev. Predstavljamo dejavnike, ki vplivajo na to zaznavanje in kako zaznana kakovost storitev vpliva na zadovoljstvo odjemalca. Večina teorije pravi, da je funkcija razlike med pričakovanji odjemalca in njegovim zaznavanjem ravni delovanja storitve zaznana kakovost storitve. Kako odjemalci ocenjujejo kakovost prikazujemo dalje v poglavju o pričakovanjih odjemalca. Tisto, kar si odjemalec želi in meni, da je še sprejemljivo, je ocena kakovosti. Črta, ki ločuje želeno od še sprejemljive pa je območje tolerance. Kot smo omenili imajo pričakovanja najpomembnejšo vlogo pri ocenjevanju storitve, zato mora organizator prvenstva razumeti dejavnike, ki jih oblikuje. Zato v nadaljevanju prikazujemo tiste dejavnike, ki vplivajo na želeno in tiste ki vplivajo na še sprejemljivo storitev. Tretje poglavje smo namenili predstavitvi modelov kakovosti storitev. Predstavili smo (1) Gronroosov model, (2) Spreng in Mackoyjev model, (3) SERVQUAL model ter (4) SPORTSERV model. Kot je znano je največ podpore doživel model servqual čeprav vsi modeli poizkušajo identificirati tiste faktorje, ki najpomebnejše vplivajo na kakovost storitev. Največja prednost tega modela je predhodno oblikovan vprašalnik, ki ga lahko z manjšimi modifikacijami priredimo, da ustreza naši raziskavi. Sportserv model je prav to, izvedenka modela servqual, ki so ga v Grčiji uporabili za potrebe raziskave o fittnes centrih. Tehniko merjenja vseh modelov podrobneje predstavljamo z grafičnimi prikazi in opisom. Grški model smo skoraj v celoti uporabili tudi pri naši empirični raziskavi. V kolikor organizator v večji meri odpravi t.i. vrzeli, ki so opisane v modelu, se lahko nadeja, da bodo pričakovanja dosežena ali presežena. V nadaljevanju (poglavje 4) nadaljujemo z opisom evropskega prvenstva v košarki. Predstavljamo vsa prizorišča organizacije tekmovanja in podajamo osnovne informacije, ki jih potrebuje obiskovalec takšne športne prireditve. Pozornost namenimo tudi zgodovini evropskih prvenstev v košarki in dosežke Slovenije v tem tekmovanju. V empiričnem delu naloge (poglavje 5) ugotavljamo pomembnost posameznih sestavin kakovosti storitve dogodka Eurobasket2013 in posamezne zaznave enakih sestavin. V začetku izhajamo iz predpostavk modela SPORTSERV ter lastnih dognanj.
Ključne besede: Ključne besede: zaznana kakovost, kakovost storitev, športni dogodek, pričakovana kakovost, košarka
Objavljeno: 08.09.2015; Ogledov: 1033; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

3.
MANAGEMENT ŠPORTNIH DOGODKOV IN ORGANIZACIJA ŠPORTNEGA DOGODKA ZA MLADE
Jan Mihael Nič, 2013, diplomsko delo

Opis: Management prireditev je razmeroma novo področje v sicer zelo razvejani dejavnosti managementa. Angleški izraz »event management« lahko v slovenščino prevedemo kot »upravljanje s prireditvami«. Management prireditev kot upravljavski proces pomeni proces, znotraj katerega se odvijajo določene temeljne dejavnosti oz. funkcije za doseganje zastavljenega cilja. V teoriji splošnega managementa so te dejavnosti: -načrtovanje -organiziranje -vodenje -kontroliranje Najpogostejši izraz, ki ga najdemo v tuji strokovni literaturi za fizično osebo, ki upravlja s prireditvami, je manager prireditve (angl. event manager). V slovenščini ga lahko imenujemo vodja prireditve.
Ključne besede: management, management prireditev, športni dogodek, košarkarski turnir, manager prireditev
Objavljeno: 19.11.2013; Ogledov: 1856; Prenosov: 450
.pdf Celotno besedilo (272,06 KB)

4.
TELEVIZIJSKI PRENOS ŠPORTNEGA DOGODKA
Mojca Videmšek, 2015, diplomsko delo

Opis: Prenosi športnih dogodkov so danes eden izmed najpopularnejših prenosov na televiziji. V Sloveniji je vsekakor najodmevnejši prenos smučarskih skokov iz Planice, katerega si je v letu 2015 preko malih zaslonov ogledalo več kot pol milijona ljudi. Planica ima posebno mesto v Sloveniji, saj je bil prvi prenos športnega dogodka prav prenos iz Planice leta 1960. V to, da nastane uspešen prenos nekega dogodka, je treba vložiti ogromno truda. Od izdelave produkcijskega načrta, postavitve in nadzora kamer, do dela v reportažnem vozilu. Za vse to skrbi vrhunska ekipa, ki nam trenutke najboljših skakalcev na svetu pripelje pred televizijske zaslone.
Ključne besede: televizijski prenos, športni dogodek, produkcija, Planica, RTV Slovenija
Objavljeno: 14.10.2015; Ogledov: 801; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

5.
VODENJE PROJEKTA IZVEDBA ŠPORTNEGA DOGODKA Z METODO PRINCE2
Božidar Rodi, 2016, diplomsko delo

Opis: Projekte srečamo na vsakem koraku. Njihovi končni izdelki vplivajo na kakovost in potek naših življenj. Ne glede na velikost, naravo ter obseg projekta, je uspešnost prav vseh odvisna od kakovosti projektnega vodenja. Eden izmed pristopov tovrstnega vodenja je metoda PRINCE2. Ta metoda je med drugim uporabna za vodenje velikih vladnih projektov. Vendar, a je uporabna tudi za vodenje izvedbe dogodka? Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, smo izvedli medijsko podprt športni dogodek. Tako smo opravili raziskavo, ali je metoda vodenja projektov PRINCE2 primerna za vodenje večtedenskega projekta s končnim izdelkom izvedbe dogodka.
Ključne besede: vodenje projekta, metoda PRINCE2, športni dogodek, mediji, komunikacija, projektna skupina, procesi, aktivnosti, promocija, končni izdelki, strukturni diagram izdelkov SDI, diagram zaporedja izdelkov DZI, Ganntov diagram, izvedba projekta, kritična pot projekta, vodja projekta
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 1013; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

6.
ZAZNAVANJE UČINKOV VELIKEGA MEDNARODNEGA DOGODKA NA LOKALNO SKUPNOST PRI DOMAČINIH
Katja Rec, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo naravnanost domačinov do velikega mednarodne športnega dogodka v severovzhodni Sloveniji – tradicionalnega tekmovanja za svetovno prvenstvo v motokrosu. V teoretičnem delu konceptualiziramo dogodke nasploh, posebej še športne, in pojasnimo njihov pomen za razvoj turizma. Prikažemo teoretične konstrukte za razumevanje naravnanosti domačinov do dogodkov, kjer posebej izpostavimo dva - teorijo socialne izmenjave in teorijo socialnih predstav. V posebnem poglavju se posvetimo lokalni skupnosti in učinkom velikih športnih dogodkov. Podrobneje analiziramo njihove ekonomske, socio-kulturne in okoljske učinke v luči mednarodnih raziskav, objavljenih v znanstvenih revijah. V empiričnem delu naloge analiziramo rezultate ankete, to je zaznave in stališča domačinov o treh sklopih učinkov velikega mednarodnega športnega dogodka in njihovega vpliva na lokalno skupnost. Statistično analizo zaznav anketirancev izvedemo z vidika štirih spremenljivk: starosti anketirancev, trajanja bivanja v skupnosti in njihovi oddaljenosti od prizorišča dogodka ter glede na njihovo aktivno udeležbo pri organiziranju dogodka. Ugotavljamo, da anketiranci v celoti zelo visoko ocenijo pozitivne socio-kulturne učinke športnega dogodka, imajo pa ambivalenten odnos do njegovih ekonomskih učinkov. Negativne socio-kulturne učinke dogodka zaznavajo kot manj moteče, podobno tudi njegove negativne okoljske učinke (z izjemo ene spremenljivke – vpliva hrupa). Raziskavo sklenemo s celovitim ovrednotenjem podpore domačinov tradicionalnemu velikemu mednarodnemu športnemu dogodku, ki ga prirejamo v Sloveniji. Analiza pokaže, da pozitivni učinki dogodka prevladujejo nad negativnimi. Anketirani domačini zelo visoko ocenijo pomen športnega dogodka za lokalno skupnost in v celoti podpirajo njegov nadaljnji razvoj.
Ključne besede: veliki mednarodni športni dogodek, tekma za svetovno prvenstvo v motokrosu, teorija socialne izmenjave, teorija socialnih predstav, zaznavanje učinkov dogodka pri domačinih ekonomski socio-kulturni in okoljski učinki dogodka, učinki športnega dogodka na lokalno skupnost
Objavljeno: 20.12.2016; Ogledov: 469; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

7.
Sistem indikatorjev za vrednotenje učinkov velikega mednarodnega športnega dogodka na trajnostni razvoj
Borut Kolarič, 2016, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo je ena izmed mnogih raziskav velikih mednarodnih športnih dogodkov, ki predstavlja pogled v dogodek skozi vpliv, ki ga ima na trajnostni razvoj. Obseg takega dogodka je nemogoče zajeti v enem delu, hkrati pa je to razvijajoč sistem, ki se prilagaja okolju in času. Razvoj velikih mednarodnih športnih dogodkov se postavlja v okvir učinkov gospodarske, družbene in okoljevarstvene dimenzije trajnostnega razvoja, kateri so ti učinki, kakšen je obseg teh učinkov in kako jih meriti ter primerjati, pa je osnovno vprašanje našega magistrskega dela. Vsaka dimenzija trajnostnega razvoja ima namreč svoje značilnosti, svojo merilno dimenzijo, svoj specifičen vpliv in ne nazadnje položaj v določenem odnosu do drugih dimenzij, zaradi česar so dimenzije med seboj enake in hkrati različne. Ko jih označimo za enake, jih pri tem skušamo postaviti na skupni imenovalec in opredeliti njihove odnose, različne pa jih vidimo zaradi svoje prvinskosti in unikuma. V magistrskem delu smo zajeli določena poglavja športa in športnih dogodkov, opredelili veliki mednarodni športni dogodek, ga opisali in izpostavili njegove bistvene značilnosti. V nadaljevanju smo opredelili trajnostni razvoj in ga aplicirali na upravljanje velikega mednarodnega športnega dogodka. Do tega dela smo predstavili obsežnost in zapletenost takih dogodkov, nato pa konkretneje izpostavili predmet naše raziskave in sicer indikatorje ter učinke, ki jih taki dogodki imajo za mesto, regijo in lokalno prebivalstvo. Na podlagi obstoječe literature smo povzeli dosedanja spoznanja in postavili okvir za naš empirični del. S pomočjo sekundarnih podatkov smo prišli do rezultatov, z ustreznimi metodami dela pa do zaključkov, kakšen naj bi bil veliki mednarodni športni dogodek v smislu trajnostnega razvoja. V nadaljevanju smo podali nekaj spoznanj ter priporočil za nadaljnje raziskave in prihodnje organizatorje velikih mednarodnih športnih dogodkov. Temeljna ugotovitev je, da so veliki mednarodni športni dogodki globalni, v določeni meri nepredvidljivi, za nekatere skupine bolj, spet druge manj pozitivni, vendar omogočajo kreiranje koristi, ki so dobre za celotno družbo. Spoznanje temelji na tem, da trajnostni razvoj ni nekaj avtomatičnega, naključnega in nenačrtovanega. Ravno nasprotno, že od same ideje ga je treba vpeljati v sam koncept velikega mednarodnega športnega dogodka. Trajnostni razvoj velikega mednarodnega športnega dogodka mora biti uravnan s sedanjostjo in s pogledom v prihodnost na gospodarskem, družbenem in okoljevarstvenem področju. Le takšna celovitost lahko vodi v harmoničen trajnostni razvoj in kakovostno življenje ne le za kraj dogodka, temveč ima tak dogodek zaradi svoje razsežnosti lahko izjemno velik vpliv tudi na globalno raven. Ključno za uspeh je, da je treba veliki mednarodni športni dogodek pregledno in odgovorno upravljati v okviru vseh treh dimenzij trajnostnega razvoja.
Ključne besede: veliki mednarodni športni dogodek, trajnostni razvoj, triple bottom line, olimpijske igre, svetovno nogometno prvenstvo
Objavljeno: 15.12.2016; Ogledov: 563; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici