| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava slovenskega in finskega učnega načrta z osredotočanjem na področju športa
Janja Kukovič, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je podrobneje predstaviti slovenski učni načrt in učni načrt kraja Rovaniemi (Finska) za predmet šport. Osredotočili smo se na prvo in drugo obdobje, torej od prvega do vključno šestega razreda osnovne šole. Začetna ugotovitev je bila, da se učni načrt za predmet šport kraja Rovaniemi nahaja znotraj dokumenta, kjer najdemo tudi učne načrte ostalih predmetov, medtem ko je učni načrt za predmet šport v Sloveniji zapisan v ločenem dokumentu. Med učnima načrtoma smo našli nekaj podobnosti, prevladale pa so razlike. Oba učna načrta imata zapisane splošne cilje, dajeta poudarek na operativne cilje in didaktična priporočila. Razlike med zapisi v slovenskem in finskem učnem načrtu za predmet šport se pojavljajo predvsem pri standardih znanja (v slovenskem učnem načrtu za šport so podrobno zapisani za vsako triletje in tematski sklop posebej - tudi minimalni standardi, v finskem učnem načrtu za šport so zapisani le ob koncu 6. razreda - poudarka na minimalnih standardih znanja ni), teoretičnih vsebinah (v slovenskem učnem načrtu za šport zapisane pod vsakim tematskim sklopom, v finskem učnem načrtu za šport teoretičnih vsebin ne najdemo), priporočilih za motivacijo učencev (v slovenskem učnem načrtu za šport motivacija omenjena le v didaktičnih priporočilih, v finskem učnem načrtu za šport pa je poudarjena za vsako obdobje posebej), dodatnih vsebinah (v slovenskem učnem načrtu za šport se pojavljajo pod vsakim poglavjem, v finskem učnem načrtu za šport dodatnih vsebin ni zaslediti) in didaktičnih priporočilih (v slovenskem učnem načrtu za šport so le-ta podrobno zapisana pod vsakim tematskim sklopom, kot tudi medpredmetne povezave, v finskem učnem načrtu za šport pa so priporočila precej splošna, poudarka na medpredmetnem povezovanju ni).
Ključne besede: Slovenija, Rovaniemi, gibanje, kurikulum, triletje, športna vzgoja, avtonomija učiteljev.
Objavljeno: 15.09.2020; Ogledov: 205; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (6,30 MB)

2.
Gibalna pismenost otrok v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Nejc Iršič, 2019, magistrsko delo

Opis: Besedo pismenost razumemo oziroma jo uporabljamo na različnih področjih. Danes govorimo o slovnični, matematični, medijski, informacijski, energetski in še o marsikateri pismenosti. V zadnjem času pa se vedno bolj razvija pojem gibalna pismenost, ki jo vse bolj uvrščamo med ključne kompetence posameznika. Izraz je relativno nov, zato se ga težko definira. Povezujemo ga s celovitim zdravim življenjskim slogom. Ko govorimo o gibalni pismenosti, govorimo o motivaciji, zaupanju, telesni usposobljenosti, znanju, razumevanju in prevzemanju odgovornosti za gibalne dejavnosti. Gibanje posameznika pomeni življenje in samo življenje je gibanje. Je torej človekova naravna in osnovna potreba. Namen magistrskega dela, ki temelji na teoriji, je preučiti gibalno pismenost otrok, telesni in gibalni razvoj otrok v Sloveniji in ugotoviti, kakšni so trendi gibalnega razvoja otrok skozi zgodovinski pregled. S pomočjo obstoječih virov se je želelo ugotoviti, kaj dejansko predstavlja in vključuje pojem gibalna pismenost, ter raziskovati, kako na omenjeni pojem gledajo pri nas in kako v tujini. Raziskovalna vprašanja v magistrskem delu izhajajo s področja gibalne pismenosti, dotikajo pa se tudi športno-vzgojnega kartona, po novem SLOfit, in v zadnjem času vedno bolj populariziranega mednarodnega projekta PHYSICAL Literacy – Gibalna pismenost, kar tudi daje težo aktualnosti teme samega magistrskega dela.
Ključne besede: gibalna pismenost, gibalni razvoj, gibanje, SLOfit, gibalne kompetence, športna vzgoja
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 508; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

3.
ZNANJE V IZBRANIH ELEMENTIH KOŠARKE ŠTUDENTOV PREDŠOLSKE VZGOJE
Semiramis Babič, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen tega empiričnega zaključnega dela je bil preveriti ter ovrednotiti gibalno znanje študentov programa Predšolske vzgoje, natančneje študentov 2. letnika, in znotraj empiričnega sklopa podati izsledke ter pomembna izhodišča oziroma dognanja opravljenih meritev gibalnega znanja. Merjenci so opravljali preizkuse izbranih elementov s področja treh športnih panog, in sicer košarke, rokometa ter odbojke. Pri tem je bila osrednja vloga proučevanja namenjena zlasti košarkarskim tehničnim elementom gibanja s sočasno uporabo žoge. Preverjalo se je znanje podajanja, lovljenja in vodenja žoge z/na mest-a/-u kot tudi v gibanju, zaustavljanja po vodenju, pivotiranja ter meta na koš pri izvajanju dvokoraka. Zatem je bila izvedena tudi primerjava splošnega znanja košarke s preostalima že omenjenima športoma. Pri teoretičnem delu je šlo za poglobljeno predstavitev termina gibalnega znanja in načina vrednotenja le-tega, nizanje nekaterih iztočnih karakteristik košarke in izpostavitev gibalnih kompetenc učitelja in vzgojitelja v povezavi z učnimi načrti oziroma standardi s področja gibanja. Pred izvajanjem meritev so bile postavljene raziskovalne hipoteze, ki so izhajale iz raziskovalnih vprašanj. Nekatere izmed njih so bile potrjene v celoti, nekatere zgolj delno, ena pa je bila ovržena. Raven gibalnega znanja se je pri študentih kot tudi posameznih elementih košarke razlikovala, kar je razkrivala ocena, s katero je bilo znanje elementa ovrednoteno.
Ključne besede: gibalno znanje, vzgojitelj/učitelj, učni načrti, športna vzgoja, košarka, manipulacije z žogo, gibalne kompetence
Objavljeno: 16.11.2016; Ogledov: 660; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (828,57 KB)

4.
Športna vzgoja v primarnem izobraževanju v državah Evropske unije
Črtomir Matejek, 2014, strokovni članek

Opis: Namen prispevka je primerjati zastopanost športne vzgoje v primarnem izobraževanju v državah Evropske unije ter pojasniti učinke športne dejavnosti na otrokov razvoj. Že vsaj dvajset let strokovnjaki ugotavljajo, da je spontanega gibanja v otroštvu vse manj. Zato je športna dejavnost tista, ki je primerna za ohranjanje zdravja in primerne telesne kondicije. Šolska športna vzgoja predstavlja velik delež otrokove športne dejavnosti in ima dokazano pozitivne učinke na otrokov celostni razvoj. Države EU namenjajo športni vzgoji otrok v osnovni šoli različno pozornost. Približno polovica evropskih držav namenja športni vzgoji 10 % skupnega časa pouka, na Madžarskem, Hrvaškem in v Sloveniji do 15 %, medtem ko na Irskem le 4 %. Omenjeno dejstvo opozarja, da obstajajo med državami EU zelo velike razlike v številu ur, namenjenih športni vzgoji, ter da snovalci primarnega izobraževanja v Evropi športno vzgojo pojmujejo kot manj pomembno od drugih predmetov.
Ključne besede: športna vzgoja, šport, kurikulum, osnovne šole, Evropska unija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 749; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (593,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Stališča osnovnošolskih učiteljev do zagotavljanja discipline pri športni vzgoji
Majda Tamše, Jurij Planinšec, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen raziskave, ki je zajela 57 osnovnošolskih učiteljev, je bil, ugotoviti stališča učiteljev do zagotavljanja discipline pri športni vzgoji v prvem in drugem triletju osnovne šole. V okviru analize smo na podlagi sklopa trditev petstopenjske ocenjevalne lestvice z Mann-Whitneyevim preizkusom preučili načine, ki jih učitelji uporabljajo za zagotavljanje discipline pri športni vzgoji, in ugotavljali, ali se stališča anketiranih učiteljev razlikujejo glede na delovno dobo in kraj zaposlitve. Raziskava je pokazala, da učitelji s krajšo delovno dobo v večji meri izkazujejo drugačen, k otroku usmerjen odnos do vzpostavljanja discipline v razredu, medtem ko učitelji z daljšo delovno dobo disciplino uveljavljajo z reaktivnimi prijemi. Slednji sebe zaznavajo kot ključnega akterja, od katerega je odvisna stopnja discipliniranosti skupine. Tovrstni rezultati kažejo na to, da smo na poti k uveljavitvi bolj demokratičnega načina vodenja vzgojno-izobraževalnega procesa športne vzgoje.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, športna vzgoja, disciplina, učitelji, učenci, osnovne šole
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 926; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (125,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
7.
8.
GIBALNO OVIRANI OTROCI PRI POUKU ŠPORTNE VZGOJE V OSNOVNI ŠOLI
Kaja Krivonog, 2013, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge predstavljamo, kakšne so vrste gibalne oviranosti in posebnosti pri športni vzgoji, kjer so vključeni gibalno ovirani učenci. Posebno pozornost smo namenili prilagoditvam pouka z vidika dejavnosti, pripomočkov, prostora in časa ter spremljevalca pri vodenju športnih dejavnosti. Predstavili smo tudi različne prilagojene športne dejavnosti, ki so na voljo. Potrebno se je namreč zavedati, da lahko ob ustrezni strokovni podpori gibalno ovirani učenci pridobijo dovolj znanja in sposobnosti za sodelovanje pri športnih dejavnostih. Z aktivnim vključevanjem pridobijo delovne navade, vztrajnost, navajajo se na sodelovanje s sošolci in ob dobrem sodelovanju tudi dosežejo želen uspeh. Cilj vključitve gibalno oviranih otrok v pouk športne vzgoje je zmanjšanje otrokovih primanjkljajev in razvijanje močnih področij, vključevanje med vrstnike, širšo družbo in omogočanje stikov z okolico (Krušec, 2008). Namen diplomske naloge je predvsem opozoriti na problematiko poučevanja športne vzgoje za gibalno ovirane učence. V raziskavi smo anketirali 10 učiteljev, ki poučujejo športno vzgojo na razredni in predmetni stopnji. Izvedli smo tudi neposredno opazovanje pouka športne vzgoje, kjer so vključeni gibalno ovirani učenci. V našem raziskovalnem vzorcu se je pokazalo, da gibalno ovirani učenci praviloma niso vključeni v pouk športne vzgoje, še vedno je veliko gibalno oviranih učencev športne vzgoje oproščenih. Opažamo, da se pojavlja velik razkorak med teorijo, ki zagovarja pomembnost športne vzgoje in prakso. Učitelji nimajo izdelanega individualiziranega programa in so premalo seznanjeni s pripomočki in prilagoditvami za gibalno ovirane učence, prav tako menijo, da nimajo dovolj strokovnega znanja na tem področju. Rezultati so pokazali, da učenci zelo radi sodelujejo pri pouku športne vzgoje.
Ključne besede: Gibalno ovirani otroci, športna vzgoja, pripomočki, prilagoditve, integracija.
Objavljeno: 20.11.2013; Ogledov: 2872; Prenosov: 554
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

9.
PRIMERJAVA REZULTATOV ŠPORTNOVZGOJNEGA KARTONA IN EUROFIT TESTOV
Mateja Kovše, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali so rezultati testnih baterij Šprtnovzgojni Športnovzgojni karton in Eurofit primerljivi oz. v kolikšni meri so rezultati posameznih testnih baterij med seboj povezani in ali so rezultati v testih, ki hipotetično merijo različne gibalne sposobnosti, povezani ali ne. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 147 otrok, starih od 7 do 12 let, od tega je bilo 81 dečkov in 66 deklic. Otroci so v času anketiranja obiskovali drugi, tretji, četrti, peti in šesti razred osnovne šole. Povezave med testi znotraj Športnovzgojnega kartona, med testi znotraj Eurofita ter povezave med testi Športnovzgojnega kartona in Eurofita skupaj smo izračunali s pomočjo Pearsonovega korelacijskega koeficienta, statistična značilnost korelacij pa je bila postavljena na ravni tveganja 0,05 oz. 0,01. Iz rezultatov lahko razberemo, da je med testi znotraj posamezne testne baterije kot tudi med testi različnih testnih baterij veliko korelacij statistično značilnih na ravni tveganja 0,01 in 0,05. Ugotovili smo, da so povezave med testi testne baterije Šprtnovzgojni karton veliko višje kot povezave med testi Eurofita. Pri korelacijah med testi Športnovzgojnega kartona in testi Eurofita sta najbolj primerljiva testa dotik plošče z roko, ki je del testne baterije Športnovzgojni karton, in taping 25 ciklov, ki je del testne baterije Eurofit. Izkazalo se je, da so rezultati testne baterije Športnovzgojni karton in testne baterije Eurofit primerljivi.
Ključne besede: osnovna šola, športna vzgoja, učenci, motorične sposobnosti, povezave
Objavljeno: 03.01.2013; Ogledov: 3868; Prenosov: 511
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

10.
ODNOS OSNOVNOŠOLSKIH UČITELJEV DO PREDMETA ŠPORTNA VZGOJA
Barbara Jager, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen odnos imajo učitelji razrednega pouka, učitelji športne vzgoje in učitelji drugih predmetov do predmeta športna vzgoja ter kako ga vrednotijo glede na ostale predmete v osnovni šoli. Prav tako je namen naloge ugotoviti, ali in koliko časa učitelji namenjajo športni dejavnosti ter kakšno je njihovo mnenje o ocenjevanju in številu ur športne vzgoje v prvem, drugem in tretjem triletju glede na ostale predmete. Vzorec je zajemal 92 učiteljev, (30 razrednih, 29 športnih in 33 učiteljev drugih predmetov) iz desetih osnovnih šol v okolici Celja in Šentjurja. Raziskava je pokazala, da imajo osnovnošolski učitelji pozitiven odnos do športa. Več kot polovica osnovnošolskih učiteljev je mnenja, da so vsi šolski predmeti enako pomembni za učence in da je za uspešno poučevanje športne vzgoje potrebno vseživljenjsko usposabljanje in izobraževanje. Prav tako se strinjajo, da kadar odpade ura pouka, je le-to bolje nadomestiti s športno vzgojo kot s katerimkoli drugim predmetom. Nič kaj spodbudni pa niso rezultati športne dejavnosti učiteljev. Največ ur tedensko se s športom ukvarjajo športni učitelji (10 ur), medtem ko so razredni in predmetni učitelji športno dejavni za polovico časa manj. Malo več kot polovica učiteljev je za opisno ocenjevanje v prvem triletju, v drugem in tretjem triletju pa naj bi bilo po mnenju večine ocenjevanje številčno. Učitelji si niso enotni glede števila ur športne vzgoje. Učitelji športne vzgoje pravijo, da je število ur v vseh razredih premajhno, medtem ko se s tem strinja le tretjina razrednih in drugih učiteljev. Le-ti namreč pravijo, da je število ur športne vzgoje primerno v vseh razredih.
Ključne besede: športna vzgoja, odnos, učitelji razrednega pouka, učitelji športne vzgoje, učitelji drugih predmetov
Objavljeno: 13.07.2012; Ogledov: 2505; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (576,26 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici