SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA STARŠEV PRI GIBALNO-ŠPORTNI DEJAVNOSTI OTROK MARIBORSKIH VRTCEV
Sabina Slamar, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, ali se starši zavedajo pomembnosti gibalno-športne dejavnosti svojih otrok, kakšen pomen ji pripisujejo v svojem in otrokovem življenju in kakšna je vloga staršev pri gibalno-športni aktivnosti otrok. V teoretičnem delu je opisan motorični razvoj otroka, vloga staršev pri motoričnem razvoju, pomen gibalnih dejavnosti za otroke skupaj s starši, motivacija otrok in staršev, otrokova igra in preživljanje prostega časa otrok skupaj s starši. V empiričnem delu ugotavljamo, da so starši skupaj z otrokom športno aktivni in da najpogosteje izbirajo igre z žogo. V glavnem izvajajo dejavnosti na prostem. Nekaj otrok je vključenih v organizirane dejavnosti, vzroka pa sta izboljšanje gibalne aktivnosti otroka in želja otroka. Kot najpogostejši vzrok za športno neaktivnost pa je pomanjkanje prostega časa.
Ključne besede: motorični razvoj, predšolski otrok, gibalno-športna dejavnost, vloga staršev
Objavljeno: 23.07.2009; Ogledov: 2784; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (518,04 KB)

2.
VLOGA STARŠEV PRI GIBALNEM RAZVOJU OTROK VRTCA KIDRIČEVO
Evelina Jurgec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, ali se starši zavedajo pomembnosti gibalnih/športnih dejavnosti svojih otrok, kakšen pomen jim pripisujejo v svojem in otrokovem življenju in kakšna je vloga staršev pri gibalni športni aktivnosti otrok. V teoretičnem delu je opisan motorični razvoj otrok, motorične sposobnosti otrok, njihove morfološke značilnosti, pomen gibalnih športnih aktivnosti na celostni razvoj otroka, vpliv družinskega okolja na motorični in morfološki razvoj otroka ter možnosti za gibalne športne aktivnosti v občini Kidričevo. V empiričnem delu na vzorcu 117 staršev ugotavljamo, da so starši skupaj z otrokom gibalno-športno aktivni in da najpogosteje izbirajo dejavnosti z žogo. V glavnem izbirajo aktivnosti na prostem. Nekaj otrok je vključenih v organizirane dejavnosti, glavna vzroka pa sta želja otroka po obiskovanju in izboljšanju gibalnih sposobnosti otrok. Na osnovi podatkov o teži in višini otrok, katerih starši so bili vključeni v raziskavo, ugotavljamo, da imajo tisti otroci, ki so športno aktivni s svojimi starši večkrat na teden ali samo ob vikendih, indeks telesne mase v mejah normale. Starši kot najpogostejši vzrok za športno neaktivnost navajajo pomanjkanje prostega časa.
Ključne besede: Ključne besede: motorični razvoj, predšolski otrok, gibalna športna dejavnost, vloga staršev
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 2572; Prenosov: 417
.pdf Celotno besedilo (552,76 KB)

3.
POVEZANOST GIBALNE UČINKOVITOSTI IN GIBALNE DEJAVNOSTI DEČKOV V DRUGEM TRILETJU
Andreja Zupanič, 2010, diplomsko delo

Opis: Temeljni namen raziskave je bil ugotoviti, ali med skupinami različno gibalnih dejavnih dečkov obstajajo razlike v gibalni učinkovitosti in kakšne so te razlike. Raziskovalni vzorec je štel 221 dečkov, ki so obiskovali četrti, peti in šesti razred sedmih severovzhodnih slovenskih osnovnih šol. Za ugotavljanje gibalne dejavnosti smo uporabili posebej pripravljen anketni vprašalnik, s katerim smo dobili podatke o količini gibalne dejavnosti dečkov. Na osnovi dobljenih podatkov so bili dečki razdeljeni v skupino nizko, skupino srednje in skupino zelo gibalno dejavnih dečkov. Za oceno gibalnih sposobnosti smo izbrali sedem testov, ki merijo koordinacijo gibanja celega telesa, eksplozivno in repetitivno moč, ravnotežje, gibljivost, hitrost enostavnih gibov in vzdržljivost. Razlike v gibalni učinkovitosti med skupinami različno gibalno dejavnih dečkov smo izračunali z analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilnost razlik na ravni tveganja p≤0.05. Razlike smo natančneje opredelili s Post-Hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati kažejo, da obstajajo med skupinami nizko, srednje in zelo gibalno dejavnih dečkov statistično pomembne razlike v treh od sedmih testov za merjenje gibalne učinkovitosti. Pri testih, ki merita eksplozivno in repetitivno moč, nastajajo razlike med skupinama srednje in zelo gibalno dejavnih dečkov, medtem ko se pri testu, ki meri vzdržljivost, pojavljajo razlike med skupinama nizko in zelo gibalno dejavnih dečkov. Med gibalno učinkovitostjo in gibalno dejavnostjo obstaja pozitivna povezava, vendar le v nekaterih gibalnih sposobnostih.
Ključne besede: gibalni razvoj, športna dejavnost, gibalne sposobnosti, motorične sposobnosti, drugo triletje
Objavljeno: 05.05.2010; Ogledov: 2128; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
PREHRAMBENE NAVADE IN ŠPORTNA AKTIVNOST PREDŠOLSKIH OTROK V RUŠKIH VRTCIH
Simona Celcer, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti prehrambene navade in športne aktivnosti predšolskih otrok v ruških vrtcih in doma, ter kako izobrazba staršev vpliva na zdrav način življenja njih in njihovih otrok. Podatki so bili pridobljeni z anketiranjem 51 staršev predšolskih otrok v ruških vrtcih. Starši so odgovarjali na vprašanja, povezana s prehrambenimi navadami in športno aktivnostjo. Raziskava je bila osredotočena na spol otrok, njihovo telesno težo in telesno višino ter izobrazbo njihovih staršev. V teoretičnem delu so predstavljeni zdrava prehrana, prehrana za predšolske otroke, najpogostejše motnje hranjenja in njihove posledice, mesečni jedilnik vrtca Ruše, struktura motoričnih sposobnosti otrok, povezava motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti, vpliv organizirane gibalno-športne dejavnosti na motorični razvoj otrok, organizirane gibalno-športne dejavnosti za predšolske otroke v Rušah in dosedanje raziskave in ugotovitve. Rezultati empiričnega dela kažejo, da ima večina predšolskih otrok v ruških vrtcih normalno telesno težo, da več kot polovica otrok obiskuje organizirano športno dejavnost izven vrtca in da staršem primanjkuje časa za lastno aktivnost.
Ključne besede: Predšolski otrok, prehrana, morfološke značilnosti, gibalna športna dejavnost.
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2735; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (455,66 KB)

5.
GIBALNA DEJAVNOST OTROK IN POČUTJE V ŠOLI
Andreja Pernek, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti povezanost gibalne dejavnosti otrok in počutja v šoli. V raziskavo je bilo vključenih 453 otrok, starih med 9 in 11 let. Izmed teh je bilo 220 dečkov in 233 deklic. Otroci so v tem času obiskovali četrti, peti in šesti razred OŠ Šmarje pri Jelšah, OŠ Franc Rozman Stane, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Markovci, OŠ Gustava Šiliha Laporje in OŠ Tone Čufar. Gibalno dejavnost otrok smo ugotavljali s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so odgovarjali otroci sami. Za ugotavljanje počutja otrok v šoli je bil uporabljen Kindov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children. Zbrani podatki so bili obdelani z računalniškim programom SPSS 19.00 za Windows. Rezultati kažejo, da sta gibalna dejavnost in počutje v šoli povezana, vendar le pri dečkih, medtem ko pri deklicah te povezave ni. Gibalna dejavnost ni povezana s počutjem v šoli v primeru, ko otrok ne delimo po spolu. Gibalna dejavnost ni povezana s počutjem deklic v šoli, je pa povezana s počutjem dečkov v šoli. Iz tega lahko povzamemo, da ni statistično značilnih razlik v povezavi gibalne dejavnosti in počutja v šoli skupin nizko gibalno, srednje gibalno ter zelo gibalno dejavnih otrok. Prav tako ni statistično značilnih razlik med različno gibalno dejavnimi deklicami. Prihaja pa do statistično značilnih razlik v počutju v šoli skupin nizko gibalno dejavnih, srednje gibalno dejavnih ter zelo gibalno dejavnih dečkov. Dečki, ki so zelo gibalno dejavni, se v šoli boljše počutijo kot njihovi manj gibalno dejavni vrstniki, prav tako lažje opravljajo šolske naloge. Rezultati so pokazali, da je spol otroka pomemben dejavnik pri povezanosti gibalne dejavnosti in počutja v šoli.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: gibalni razvoj, telesni razvoj, športna dejavnost, zdravje otrok
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2170; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (491,85 KB)

6.
RAZLIKE V GIBALNI DEJAVNOSTI OTROK, STARIH OD 5 DO 11 LET
Brigita Aleš, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo s pomočjo raziskave ugotavljali razlike v količini gibalne dejavnosti med otroki, starimi od pet do enajst let, ter razlike v gibalni dejavnosti med mestnimi, predmestnimi in podeželskimi otroki. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 715 otrok, starih od 5 do 11 let, ki obiskujejo različne šole v severovzhodni Slovenije. Za ugotavljanje gibalne dejavnosti smo uporabili posebej pripravljen anketni vprašalnik, s katerim smo dobili podatke o količini gibalne dejavnosti otrok, o različnih oblikah gibalne dejavnosti otrok ter podatke o njihovem bivalnem okolju. Za ugotavljanje razlik v količini gibalne dejavnosti glede na starost in bivalno okolje smo uporabili analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilnost razlik na ravni tveganja p ≤ 0,05. Rezultate smo natančneje opredelili s Post-hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med mlajšimi in starejšimi otroki v skupnem času, ki ga namenjajo gibalni dejavnosti ter v organizirani in neorganizirani obliki gibalne dejavnosti. Na vseh področjih so gibalno bolj dejavni starejši otroci, predvsem enajstletniki, ki so zmerno do visoko gibalno dejavni vsaj 60 minut na dan. Statistično pomembne razlike v gibalni dejavnosti obstajajo tudi med mestnimi, predmestnimi in podeželskimi otroki. Mestni devetletni otroci so od svojih predmestnih in podeželskih vrstnikov bolj gibalno dejavni v neorganiziranih dejavnostih, medtem ko so mestni desetletni in enajstletni otroci gibalno bolj dejavni v organiziranih dejavnostih. Rezultati so pokazali, da so starejši otroci bolj samostojni, lažje se angažirajo in sami odidejo na različne dejavnosti, medtem ko so mlajši odvisni od spremstva in posledično prostega časa svojih staršev.
Ključne besede: motorični razvoj, telesni razvoj, športna dejavnost, bivalno okolje, starejši otroci, mlajši adolescenti.
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 1711; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (497,54 KB)

7.
POVEZANOST GIBALNE DEJAVNOSTI IN INDEKSA TELESNE MASE OTROK V DRUGEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Nastja Zidanšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati povezanost gibalne dejavnosti z indeksom telesne mase otrok, starih od devet do enajst let. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 454 otrok drugega triletja osnovne šole. Od tega je bilo anketiranih 233 deklic in 221 dečkov. Pri raziskavi so sodelovali samo zdravi otroci iz različnih osnovnih šol severovzhodne Slovenije. Gibalno dejavnost otrok smo ugotavljali z anketnim vprašalnikom o gibalni dejavnosti otrok. Telesna višina in telesna teža sta bili izmerjeni z uporabo standardiziranega antropometričnega instrumentarija (osebna tehtnica in višinomer). Iz telesne teže in višine smo izračunali indeks telesne mase, s pomočjo katerega smo otroke razvrstili v naslednje skupine: skupina z normalno telesno težo, skupina s prekomerno telesno težo in skupina z debelostjo. Razlike v gibalni dejavnosti med skupinami otrok smo ugotavljali z analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistične značilnosti razlik na ravni tveganja p ≤ 0,05. Natančneje smo razlike opredelili s Scheffe Post-hoc preizkusom. Rezultati so pokazali, da v primeru, ko otroke nismo ločili po spolu, razlike v gibalni dejavnosti med skupinami otrok z normalno telesno težo, prekomerno telesno težo in debelostjo, niso statistično značilne. Ob primerjavi gibalne dejavnosti dečkov, ki smo jih razdelili v omenjene skupine, smo ugotovili, da razlike v gibalni dejavnosti med dečki niso statistično značilne. Ob primerjavi gibalne dejavnosti pri deklicah z normalno telesno težo, prekomerno telesno težo in z debelostjo se pojavijo statistično značilne razlike v gibalni dejavnosti s prijatelji, in sicer med deklicami z normalno telesno težo in deklicami z debelostjo. Gibalno bolj dejavne s prijatelji so deklice z debelostjo. Kadar primerjamo gibalno dejavnost glede na indeks telesne mase, moramo vedno otroke ločiti po spolu, saj se šele takrat pojavijo nekatere razlike, ki prej niso vidne. Vendar gibalna dejavnost ni edini dejavnik, ki bi ločeval oziroma določal razlike v telesni teži. Pomembni so tudi drugi dejavniki, kot sta na primer način življenja in prehrana.
Ključne besede: gibalni razvoj, telesni razvoj, športna dejavnost, prekomerna telesna teža in debelost, pozno otroštvo.
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 2770; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (802,78 KB)

8.
SPLOŠNO POČUTJE OTROK IN GIBALNA DEJAVNOST
Nina Založnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti povezanost gibalne dejavnosti otrok in splošnega počutja. V raziskavo je bilo vključenih 453 otrok, starih med 9 in 11 let. Izmed teh je bilo 220 dečkov in 233 deklic. Otroci so v tem času obiskovali četrti, peti in šesti razred šol SV Slovenije. Njihovo gibalno dejavnost smo ugotavljali s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so odgovarjali sami, razdeljeni v skupine. Za ugotavljanje splošnega počutja je bil uporabljen Kindlov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children. Zbrani podatki so bili obdelani z računalniškim programom SPSS 19.00 za Windows. Rezultati so pokazali, da ni statističnih razlik med različno gibalno dejavnimi otroki v splošnemu počutju, razpoloženju in dobri volji, dolgočasju, osamljenosti in prestrašenosti. Ugotovitve so pokazale, da v obdobju preadolescence splošno počutje ni povezano z gibalno dejavnostjo. Podobno raziskavo bi bilo smiselno izvesti z bolj natančnim instrumentarijem za ugotavljanje gibalne dejavnosti.
Ključne besede: motorični razvoj, telesni razvoj, športna dejavnost, zdravje otrok
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 1414; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (501,73 KB)

9.
POVEZANOST GIBALNE AKTIVNOSTI IN ZDRAVJA OTROK
Kaja Peršak, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti povezanost gibalne aktivnosti otrok z zdravjem otrok in ugotoviti, ali so bolj gibalno aktivni otroci tudi bolj zdravi kot njihovi manj aktivni vrstniki. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 453 otrok, starih od 9 do 11 let. V raziskavo so bili zajeti otroci, ki so v tem času obiskovali OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Markovci, OŠ Laporje, OŠ Šmarje pri Jelšah, OŠ Franca Rozmana Staneta in OŠ Toneta Čufarja. Gibalno dejavnost otrok smo ugotavljali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnjevali otroci sami. Na osnovi gibalne dejavnosti so bili učenci razdeljeni v skupine nizko, srednje in zelo gibalno dejavnih otrok. Njihovo gibalno dejavnost smo ugotavljali s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so odgovarjali sami, razdeljeni v skupine. Za ugotavljanje splošnega zdravja je bil uporabljen Kindlov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children. Zbrani podatki so bili obdelani z računalniškim programom SPSS 19.00 za Windows. Rezultati so pokazali, da ni statističnih razlik med različno gibalno dejavnimi otroci v slabem počutju, pogostosti glavobolov in bolečin v trebuhu, utrujenosti in izčrpanosti ter moči in energiji. Ugotovitve so pokazale, da v obdobju preadolescence splošno zdravje naj ne bi bilo povezano z gibalno dejavnostjo, kar je presenetljivo, saj večina raziskav potrjuje močno pozitivno povezanost gibalne dejavnosti in zdravja. Podobno raziskavo bi bilo smiselno izvesti z bolj natančnim instrumentarijem za ugotavljanje gibalne dejavnosti (pedometer) ter morda z zdravniškim osebjem ter zdravstvenimi kartoni za ugotavljanje zdravja.
Ključne besede: telesni razvoj, gibalni razvoj, športna dejavnost, zdravje otrok
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1355; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (801,16 KB)

10.
ŠPORTNA DEJAVNOST IN RAZLIKE MED SPOLOMA
Maja Pažon, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v športni dejavnosti med dečki in deklicami. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 454 otrok, starih od 9 do 11 let, med njimi 221 dečkov in 233 deklic. V raziskavo so bili zajeti otroci, ki so v tem času obiskovali osnovne šole severovzhodne Slovenije. Športno dejavnost otrok smo ugotavljali s pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim smo dobili podatke o količini športne dejavnosti otrok pri različnih oblikah športne dejavnosti ter podatke o spolu otroka. Statistično značilne razlike v športni dejavnosti med enako starimi dečki in deklicami smo ugotavljali s pomočjo T-testa, na ravni tveganja 0,05. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da obstajajo razlike med spoloma tako znotraj posamezne starostne skupine kot tudi med starostnimi skupinami. Največ razlik smo ugotovili znotraj starostne skupine 9 let, najmanj pa znotraj starostne skupine 11 let, kar pomeni, da se na podlagi naše raziskave s staranjem zmanjšujejo razlike med spoloma. Razlogov za nastanek teh razlik je lahko ogromno, največkrat pa se omenjajo proces socializacije, proces prevzemanja spolnih vlog, vse biološke in fiziološke razlike med spoloma, ponudba športnih dejavnosti v kraju bivanja posameznika, odnos staršev do športnega udejstvovanja, oddaljenost od športnih površin, finančno stanje družine, spodbude iz okolja, v katerem se posameznik nahaja in navsezadnje tudi osebnost posameznika.
Ključne besede: športna dejavnost otrok, razlike med spoloma, razlike po starosti, motorični razvoj, telesni razvoj.
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1537; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici