| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv nogometnega vrtca na motorično učinkovitost otrok
Janja Bricman, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv nogometnega vrtca na motorično učinkovitost otrok smo v teoretičnem delu predstavili motorične sposobnosti ter njihov razvoj, dejavnike motoričnega razvoja in optimalni vpliv kvalitetne gibalne dejavnosti na motorični razvoj in motorično učinkovitost otrok v predšolskem obdobju. V empiričnem delu smo podrobneje predstavili motorične teste, ki smo jih uporabili za testiranje, in analizirali dobljene rezultate raziskave. V okviru diplomskega dela smo uporabili neslučajnostni priložnostni vzorec populacije otrok, starih med 4 in 6 let. Naš namen je bil raziskati, kako dodatna gibalna dejavnost, nogometna vadba, vpliva na motorično učinkovitost otrok. Pridobljene podatke smo obdelali s kvantitativno tehniko in bivariatno analizo, in sicer z metodo analize razlik, pri čemer smo uporabili T-test za neodvisne vzorce in preverjanje razlik v motorični učinkovitosti med skupinama. Rezultati obdelave so tako potrdili našo zastavljeno hipotezo. Ugotovili smo, da so otroci, ki so obiskovali dodatno športno dejavnost, nogometno vadbo, bolj motorično učinkovitejši od otrok, ki se vadbe niso udeleževali.
Ključne besede: nogomet, motorične sposobnosti, motorična učinkovitost, predšolski otroci, športna dejavnost.
Objavljeno: 09.09.2020; Ogledov: 305; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (981,58 KB)

2.
Poznavanje koncepta šole v naravi in prispevek učitelja k izvedbi in organizaciji šole v naravi
Miša Mlakar, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali učitelji poznajo Koncept šole v naravi za devetletno osnovno šolo, raziskati mnenje učiteljev o lastnem prispevku h kakovostni organizaciji šole v naravi, motive učiteljev za sodelovanje in ugotoviti, kakšna so stališča učiteljev o pomenu šole v naravi za otrokov celostni razvoj. V raziskavo je bil vključen 101 učitelj razrednega pouka in predmetni učitelj iz koroške in osrednjeslovenske regije, ki ima izkušnjo s sodelovanjem v šoli v naravi. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo ankete in jih obdelali v računalniškem programu SPSS Statistic 22. V raziskavi sta uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Rezultati raziskave so pokazali, da je povprečna starost učiteljev, udeleženih v raziskavi, med 44 in 46 let in da 69,6 % učiteljev razrednega pouka ni usposobljenih za poučevanje licenciranih športnih vsebin ter da je 57,8 % učiteljev primerno usposobljenih za poučevanje športnih vsebin. Učitelji dobro poznajo koncept šole v naravi za devetletno osnovno šolo, ki zajema tudi načela in vzgojno-izobraževalne cilje šole v naravi. Za sodelovanje v šoli v naravi se odločajo, ker se čutijo odgovorne, samoiniciativne in organizacijsko sposobne osebe. Zavedajo se, da z dobrim pristopom, odnosom, spretno predajo znanj v naravi pomagajo pri celostnem razvoju otroka. Rezultati kažejo, da se sicer obe skupini čutita kompetentni za izvajanje športnih in naravoslovnih vsebin ter poučevanje smučarskih in plavalnih tečajev, a obstajajo manjše statistično značilne razlike.
Ključne besede: profesorji, športna dejavnost, pouk izven učilnice, celosten razvoj otroka
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 967; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (893,00 KB)

3.
Analiza razvoja nekaterih gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti različno gibalno dejavnih in prehranjenih otrok v starosti od četrtega do šestega leta
Ksenija Breg, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela Analiza razvoja nekaterih gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti različno gibalno dejavnih in prehranjenih otrok v starosti od četrtega do šestega leta je s pomočjo longitudinalne študije analizirati nekatere gibalne sposobnosti in telesne razsežnosti otrok v obdobju dveh let. V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljeni gibalni in telesni razvoj predšolskih otrok ter dejavniki, ki vplivajo na ti dve dimenziji razvoja. Neslučajnostni raziskovalni vzorec (N = 23) je iz konkretne populacije od štiri do šest let starih otrok. Merski instrument predstavljajo testi gibalnih sposobnosti (odvisna spremenljivka). Neodvisni spremenljivki predstavljata obiskovanje dodatne športne dejavnosti in hranjenost otrok. Z uporabo analize variance (ANOVA) in t-testa je bilo ugotovljeno: da otroci, ki obiskujejo dodatne športne dejavnosti, hitreje napredujejo v gibalnem razvoju kot otroci, ki teh dejavnosti ne obiskujejo; da se rezultati meritev telesnih razsežnosti otrok, ki obiskujejo dodatne športne dejavnosti, statistično značilno ne razlikujejo od rezultatov otrok, ki teh dejavnosti ne obiskujejo (p ≥ 0,319); da normalno hranjeni otroci v obdobju dveh let manj napredujejo v gibalnem razvoju kot prekomerno hranjeni otroci. Prvi dve ugotovitvi sta potrdili naše domneve, zadnja ugotovitev pa je našo domnevo zavrnila.
Ključne besede: predšolski otrok, testi gibalnih sposobnosti, telesne razsežnosti, dodatna športna dejavnost, prehranjenost otrok
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 506; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (948,20 KB)

4.
Športna dejavnost in telesna teža učencev v Prekmurju
Sonja Zver, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je proučiti zastopanost športne dejavnosti in status telesne teže učencev v Prekmurju. Predvsem nas zanima, ali obstaja korelacija med športno dejavnostjo učencev in statusom telesne teže glede na starost in spol. V raziskovalni vzorec so bili vključeni učenci od 4. do 9. razreda osnovne šole v Prekmurju – 107 dečkov in 90 deklet. Podatki so bili zbrani s kvantitativno tehniko, preko anketnega vprašalnika, in statistično obdelani s programom SPSS. Rezultati, ki smo jih pridobili, so pokazali, da so učenci s prekomerno težo in debelostjo manj športno aktivni, da tako v 2. kot v 3. triletju prevladujejo normalno težki učenci ter da je delež deklet s prekomerno telesno težo in debelostjo majhen, saj jih ima kar 88 % normalno telesno težo, medtem ko je normalno težkih dečkov 68 %. Ugotovljeno je bilo tudi, da se dečki več ukvarjajo s športnimi dejavnostmi kot dekleta, in da so učenci v 2. triletju osnovne šole bolj športno dejavni kot učenci 3. triletja.
Ključne besede: športna dejavnost, telesna teža, debelost, prekomerna teža, indeks telesne mase
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 654; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

5.
Primerjava športnih dejavnosti otrok v Mariboru in Novem Sadu
Jasmina Jančič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so športno dejavni učenci iz Maribora in Novega Sada ter ali obstaja razlika v športni dejavnosti učencev iz omenjenih mest. V raziskavo je bilo vključenih 100 učencev iz Novega Sada ter 102 učenca iz Maribora, ki so obiskovali 4., 5., 6. in 7. razred osnovnih šol. Rezultate raziskave smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga učenci izpolnjevali v materinem jeziku. Dobljene rezultate pa smo statistično obdelali z računalniškim programom SPSS. Ugotovili smo, da obstajajo statistično pomembne razlike med učenci iz Maribora in učenci iz Novega Sada v obiskovanju športnih interesnih dejavnosti v šoli, športnem udejstvovanju z družinskimi člani ter športnem udejstvovanju z neorganiziranimi športnimi dejavnostmi. Pri obiskovanju organiziranih športnih dejavnosti pa, čeprav jih učenci iz Maribora v povprečju obiskujejo slabo uro na teden dlje, ni statistično pomembne razlike. Tako lahko zaključimo, da so učenci iz Maribora v povprečju športno aktivnejši kot učenci iz Novega Sada.
Ključne besede: športna dejavnost, gibanje, otrok, Maribor, Novi Sad
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 346; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

6.
Povezanost statusa telesne teže in športne aktivnosti s telesno samopodobo učencev 2. in 3. triletja
Darko Pepevnik, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku smo opredelili pojem telesne samopodobe, predstavili nekatere novejše raziskave s področja telesne samopodobe v povezavi s športno aktivnostjo mladostnikov in empirično raziskali povezanost statusa telesne teže in športne aktivnosti s telesno samopodobo otrok in mladostnikov. Empirična raziskava temelji na skupinskem slučajnostnem vzorcu učencev (n = 161), starih od 9 do 15 let (AS = 11,87, SO = 1,90), med katerimi je 86 dečkov in 75 deklic. Podatke smo zbrali z uporabo prevzetega vprašalnika (The Children and Youth Physical Self–Perception Profile), ki smo mu dodali še vprašanja o starosti, spolu, telesni teži, telesni višini in o športni aktivnosti ter jih obdelali na nivoju deskriptivne in inferenčne statistike. Preverjali smo povezanost statusa telesne teže učencev in njihove športne aktivnosti z ocenjevanjem posameznih razsežnosti telesne samopodobe in telesne samopodobe kot celote. Ugotovili smo, da je 76,4 % učencev primerno težkih, 21,1 % prekomerno težkih in 2,5 % debelih. Odkrivamo statistično značilne razlike v ocenjevanju nekaterih razsežnosti telesne samopodobe, kot so: vzdržljivost, telesni videz in globalna telesna samopodoba, pa tudi v ocenjevanju celotne telesne samopodobe med primerno in prekomerno težkimi ter med primerno težkimi in debelimi učenci. Športno aktivnih je 159 učencev, od tega 113 rekreativno in 46 rekreativno in tekmovalno. Uspeli smo dokazati obstoj statistično značilnih razlik med učenci, ki se s športom ukvarjajo rekreativno, in med učenci, ki se s športom ukvarjajo rekreativno in tekmovalno, v ocenjevanju športnih kompetenc, vzdržljivosti, moči in telesne samopodobe kot celote. Ugotavljamo, da imajo učenci, ki so primerno težki in se s športom ukvarjajo tekmovalno, višjo telesno samopodobo kot učenci, ki so prekomerno težki ali debeli in se s športom ukvarjajo samo rekreativno.
Ključne besede: športna aktivnost, gibalna dejavnost, telesna teža, učenci, samopodoba
Objavljeno: 04.09.2017; Ogledov: 717; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (126,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Analiza športne dejavnosti in kakovosti življenja otrok v dvojezični osnovni šoli
Roland Smej, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil analizirati športno dejavnost in kakovost življenja otrok v dvojezični osnovni šoli. Podatki za raziskavo so bili zbrani na Dvojezični osnovni šoli I Lendava. Sodelovalo je 99 učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Za zbiranje podatkov smo kot instrument raziskovanja uporabili dva vprašalnika. En vprašalnik so izpolnili učenci, drugega pa starši. Vprašalnik za učence je preveden vprašalnik Kid kindl children's questionnaire. Omenjen vprašalnik je namenjen meritvam kakovosti življenja otrok. Vprašalnik »Gibalna dejavnost mladih«, ki so ga izpolnili starši, pa je namenjen ugotavljanju športne dejavnosti otrok. Posebej za fante in dekleta smo izmerili osnovne statistične značilnosti za vsako spremenljivko skupine nizko športno dejavnih (NŠD), srednje športno dejavnih (SŠD) in zelo športno dejavnih (ZŠD). Prav tako smo med različno športno dejavnimi fanti in dekleti ugotavljali razlike v kakovosti življenja in posameznih segmentih kakovosti življenja. To smo ugotavljali s pomočjo analize variance (ANOVA). Statistično značilne razlike so bile ugotovljene na ravni tveganja 0,05. Rezultati raziskave so pokazali, da se v dvojezičnem okolju premalo otrok ukvarja s športnimi dejavnostmi vsaj 60 minut na dan. S pomočjo testa ANOVA smo ugotovili, da noben od posameznih parametrov kakovosti življenja statistično ni značilen za noben spol. Le pri dekletih je v odnosih s prijatelji ugotovljena statistično značilna razlika med športno bolj dejavnimi in športno manj dejavnimi. Med športno bolj dejavnimi otroci in športno manj dejavnimi otroci prav tako ni statistično značilne razlike v kakovosti življenja. Otroci na dvojezičnem okolju se ukvarjajo z vsemi štirimi oblikami športnih dejavnosti. Pri fantih je najbolj priljubljena športna dejavnost v klubu. Dekleta v dvojezičnem okolju pa se s športnimi dejavnostmi najraje ukvarjajo skupaj z družinskimi člani. Tako pri fantih kot pri dekletih je najmanj športnega udejstvovanja na področju športne interesne dejavnosti v šoli.
Ključne besede: celostni razvoj, športna dejavnost, kakovost življenja, dvojezično okolje
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 695; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

8.
PREHRAMBENE NAVADE IN ŠPORTNE AKTIVNOSTI PREDŠOLSKIH OTROK
Janja Jančigaj, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Prehrambene navade in športna aktivnost predšolskih otrok je predstavljeno, kakšna je povezanost športne aktivnosti in prehrambenih navad predšolskih otrok. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšne prehrambene navade imajo otroci, ki obiskujejo vrtec, kakšno vlogo imajo pri tem njihovi starši, kako pogosto so otroci športno aktivni zunaj vrtca in katere so njihove aktivnosti. Teoretični del smo razdelili na dva dela, na prehrano in motoriko. Pri prehrani je opisana zdrava prehrana, prehrana predšolskega otroka, organizacija prehrane v celjskih vrtcih; pri motoriki pa gibalne sposobnosti otrok, gibalni razvoj, gibalne dejavnosti v kurikulumu za vrtce, vpliv prehrane na gibalni razvoj otroka in organizirane gibalno-športne dejavnosti za predšolske otroke v Celju. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave. V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo 50 staršev predšolskih otrok. Na podlagi podatkov o teži in višini otrok ugotavljamo, da ima večina otrok normalno telesno težo, glede na indeks telesne mase. Ugotovili smo, da se otroci, ki obiskujejo celjski vrtec, zdravo prehranjujejo in da starši poznajo posledice nezdravega in nepravilnega prehranjevanja. Starši so z otrokom športno aktivni 2‒3-krat na teden, večina otrok pa poleg tega obiskuje še organizirano športno vadbo.
Ključne besede: predšolski otrok, prehrana, zdrava prehrana, vzgojitelj, starši, gibalne sposobnosti, gibalna športna dejavnost
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 1320; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

9.
ORGANIZIRANE PROSTOČASNE ŠPORTNE DEJAVNOSTI ZA PREDŠOLSKE OTROKE
Janja Kolar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Organizirane prostočasne športne dejavnosti za predšolske otroke je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnemu delu smo predstavili pomen gibanja in gibalnih/športnih aktivnosti ter organizirane gibalne/športne dejavnosti za predšolske otroke. V empiričnemu delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 154 staršev predšolskih otrok iz podravske regije (Miklavž na Dravskem polju, Hajdina, Lenart, Šentilj in Pesnica). Želeli smo ugotoviti, kako pogosto se otroci izven vrtca udeležujejo organiziranih gibalnih/športnih dejavnosti ter raziskati organizirane prostočasne gibalne/športne dejavnosti za predšolske otroke.
Ključne besede: predšolski otrok, gibanje, gibalna/športna aktivnost, organizirana gibalna/športna dejavnost, starši
Objavljeno: 03.06.2016; Ogledov: 1216; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (771,07 KB)

10.
MINI ROKOMET KOT INTERESNA ŠPORTNA DEJAVNOST NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLE
Aljaž Žunič, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge v empiričnem delu je bil ugotoviti, ali bo opazen napredek učencev v rokometnih elementih po izvedbi 35. urnega programa. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 26. učencev, ki trenirajo mini rokomet na osnovni šoli Sveti Jurij ob Ščavnici. Učenci so takrat obiskovali 3. in 4. razred. Sodelujoči učenci so bili vključeni v vadbo rokometa. Pred začetkom in po koncu eksperimenta smo opravili testiranja gibalnih sposobnosti in znanj. Meritve so bile izvedene z devetimi testi, ki zajemajo osnovne elemente rokometne igre. Med prvim in drugim testiranjem so minili štirje meseci. Izračunali smo osnovno deskriptivno statistiko. Za ugotavljanje razlik med prvim in drugim merjenjem smo uporabili t-preizkus za odvisne vzorce. Statistično značilnost razlik smo ugotavljali na ravni tveganja p<0.05. Rezultati so pokazali, da so učenci v prav vseh 9-ih testih napredovali. To pomeni, da so izboljšali podajo, lovljenje, strel, vodenje, obrambno gibanje. Naš eksperiment je pokazal, da štirje meseci sistematične vadbe pripomorejo k napredku rokometne igre.
Ključne besede: mini rokomet, interesna športna dejavnost, razredna stopnja, razvojne značilnosti otrok, testiranje
Objavljeno: 26.04.2016; Ogledov: 1482; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici