| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga staršev pri gibalnih/športnih aktivnostih otrok
Ines Praznik, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga staršev pri gibalnih/športnih aktivnostih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibanje in otrokov razvoj. Predstavili smo vpliv staršev na gibalne/športne aktivnosti otrok in omenili pomen sodelovanja staršev pri gibalnih/športnih aktivnostih otrok. Na koncu tega poglavja so predstavljene tudi nekatere dosedanje raziskave in ugotovitve, ki se navezujejo na vsebino naše diplomske naloge. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 staršev, katerih otroci obiskujejo vrtec Brezno in vrtec Slovenj Gradec. 50 anketnih vprašalnikov je bilo razdeljenih v mestni vrtec in 50 v podružnični vrtec. Kot merski instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Obdelava podatkov je potekala po kvantitativni metodi. Uporabili smo deskriptivno statistiko in bivariantno analizo. Ugotovili smo, da starši z višjo izobrazbo otroke pri športnih dejavnostih bolj spodbujajo kot starši z nižjo izobrazbo; da gibalno/športna aktivnost staršev vpliva na gibalno/športne aktivnosti otrok; da starost staršev ne vpliva na zavedanje, da redna gibalno/športna aktivnost vpliva na otrokov gibalni razvoj; da je najpogostejša športna aktivnost, ki jo starši izvajajo skupaj s svojim otrokom igra z žogo; da je ne glede na starost otroka najpogostejši razlog, ki onemogoča redno športno aktivnost, pomanjkanje časa; da izobrazba staršev vpliva na vključevanje otroka v organizirano športno vadbo; da se starši skupaj s svojim otrokom ukvarjajo s športnimi dejavnostmi večkrat tedensko.
Ključne besede: vloga staršev, gibalne/športne aktivnosti, športne aktivnosti otrok, športna aktivnost staršev, otrokov razvoj
Objavljeno: 18.06.2019; Ogledov: 946; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (967,11 KB)

2.
Primerjava funkcionalnega izida po poškodbi sprednje križne vezi
Anja Košič, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Koleno je eden izmed osnovnih sklepov, ki omogočajo gibanje in premikanje, zaradi nenehnih obremenitev je izpostavljeno poškodbam. Posledica poškodbe sprednje križne vezi je zmanjšana funkcija kolena, omejitve pri vsakodnevnih aktivnostih in nezmožnost športnih aktivnosti, zato je pogosto potrebno kirurško zdravljenje in/ali dolgotrajna rehabilitacija. Cilj po poškodbi je vrnitev k aktivnostim brez omejitev in bolečin. Namen raziskave je bil pridobiti in predstaviti subjektivno oceno stanja kolenskega sklepa po končanem zdravljenju pri pacientih, ki so utrpeli poškodbo sprednje križne vezi. Raziskovalna metodologija in metode: Za teoretična izhodišča, pregled in analizo literature smo uporabili deskriptivno metodo dela. Empirični del naloge predstavlja na kvantitativni metodologiji temelječa raziskava. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anketnih (IKDC in Lysholm) vprašalnikov. V raziskavi, ki je potekala od septembra 2018 do decembra 2018, smo anketirali 100 pacientov, ki so utrpeli poškodbo sprednje križne vezi. Dobljene podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS 25.0. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se pogosteje poškodujejo moški (70%). Pred poškodbo je bilo športno aktivnih 95% posameznikov, glavni vzrok za poškodbo je bila prav športna aktivnost (73%). Po zaključenem zdravljenju se je odstotek aktivnih posameznikov znižal, vendar je ostalo športno aktivnih 78% anketirancev. Največ težav so navajali pri aktivnostih, ki vključujejo skoke, doskoke ter spremembo smeri gibanja. Razprava in zaključek: Poškodbe sprednje križne vezi so zaradi izjemnih zahtev v športu vse pogostejše. Pomembno je čimprejšnje zdravljenje, rehabilitacija in multidisciplinarna obravnava posameznika, saj lahko le tako dosežemo varno vrnitev k predpoškodbenim aktivnostim.
Ključne besede: kolenski sklep, poškodbe, rehabilitacija, sprednja križna vez, športna aktivnost, zdravljenje.
Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 798; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

3.
Primerjava kontraktilnih lastnosti mišic pri športnicah in nešportnicah
Patricia Gračner, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil primerjati kontraktilne lastnosti mišic spodnjih okončin med športnicami in nešportnicami. Primerjali smo asimetrije sedmih skupin mišic, in sicer notranje široke mišice (vastus medialis), lateralne široke mišice (vastus lateralis), preme stegenske mišice (rectus femoris), dvoglave stegenske mišice (biceps femoris), polkitaste mišice (semitendinosus), lateralne dvoglave stegenske mišice (gastrocnemius lateralis), notranjo dvoglavo stegensko mišico (gastrocnemius medialis). V raziskavi je sodelovalo 18 športnic, igralk Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje, in 20 nešportnic. Za merjenje kontraktilnih lastnosti mišic smo uporabili neinvazivno metodo tenziomiografije. Za ugotavljanje razlik med športnicami in nešportnicami smo uporabili t–test za neodvisne spremenljivke. Pridobljene podatke meritev smo statistično obdelali in tabelarično prikazali. Rezultati meritev so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike med športnicami in nešportnicami v posameznih parametrih. Čas relaksacije (Tr) leve gastrocnemius lateralis in leve gastrocnemius medialis, je pri športnicah krajši kot pri nešportnicah. Čas kontrakcije (Tc) desne gastronemius medialis je pri nešportnicah krajši kot pri športnicah. Čas skrčka (Ts) leve gastrocnemius medialis in desne rectus femoris je pri športnicah krajši kot pri nešportnicah. Maksimalni odmik trebuha mišice (Dm) leve in desne gastrocnemius medialis je pri nešportnicah manjši kot pri športnicah, na desni semitendinosus je odmik trebuha mišice manjši pri športnicah. Čas zakasnitve (Td) desne semitendinosus in desne gastrocnemius medialis je krajši pri nešportnicah. Ugotavljamo, da med športnicami in nešportnicami ne obstajajo statistično značilne razlike v lateralnih in funkcionalnih simetrijah. Tako lahko sklepamo, da udejstvovanje na ravni vrhunskega športa ne povzroča dodatnih medmišičnih nesladnosti v primerjavi z nešportnicami.
Ključne besede: skeletne mišice, krčljivost, športna aktivnost, mišična neskladja
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 594; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

4.
Povezanost športne aktivnosti in ruminacije z izgorelostjo, depresijo, pozitivnim afektom ter konfliktom med delom in družino
Staša Čurman, 2017, magistrsko delo

Opis: Redna telesna aktivnost predstavlja pomembni del zdravega življenjskega sloga, kar so potrdile številne študije. Te redno telesno aktivnost povezujejo s širokim spektrom pozitivnih učinkov tako na telesno kot tudi na mentalno zdravje. Namen raziskave je bil bolj natančno razumeti, kakšna je povezava med športno aktivnostjo in ruminacijo ter kvaliteto posameznikovega delovnega in zasebnega življenja. Cilj je bil bolj natančno raziskati povezanost športne aktivnosti in ruminacije z izgorelostjo, depresijo, pozitivnim afektom ter konfliktom med delom in družino. Domnevali smo, da pri tem pomembno vlogo igra miselni odklop kot moderator in motivacija kot mediator. Vzorec je sestavljalo 223 posameznikov. Vsi udeleženci raziskave so bili telesno aktivni posamezniki, ki so zaposleni in v partnerskem odnosu. Uporabljeni so bili vprašalnik delovnih zahtev, vprašalnik počitka po delu, Oldenburški vprašalnik izgorelosti (OLBI), vprašalnik konflikta med delom in družino, kratka lestvica pozitivnega in negativnega afekta (PANAS), vprašalnik z delom povezane ruminacije, vprašalnik motivacije (SRQ-E) in vprašalnik o bolnikovem zdravju PHQ-9. Za analizo odnosa med športno aktivnostjo in ruminacijo s predpostavljenimi odvisnimi spremenljivkami in interakcijo z motivacijo kot mediatorjem smo uporabili hierarhično multiplo ali večkratno regresijo, pri čemer smo za vse nadaljnje analize uporabili metodo vključitve (angl. Enter). Za analiziranje moderatorskega in mediatorskega odnosa med prediktorji in kriterijem smo uporabili priključek Process Macro. Rezultati so pokazali, da delovne zahteve napovedujejo konflikt v smeri delo družina, ne pa tudi obratno. Ruminacija je statistično pomembno napovedovala pozitivni afekt, in sicer za dimenzijo osredotočenosti na problem in odklopa. Izkazalo se je tudi, da ruminacija napoveduje depresivna stanja. Rezultati so pokazali tudi, da količina telesne aktivnosti zgolj delno negativno napoveduje depresivno simptomatiko.
Ključne besede: šport, športna aktivnost, telesna aktivnost, ruminacija, izgorelost, depresija, pozitivni afekt, negativni afekt, PANAS, konflikt med delom in družino, miselni odklop, motivacija, zunanja regulacija, notranja motivacija
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 1050; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

5.
Telesna samopodoba kot pomemben motivacijski dejavnik za gibalno/športno aktivnost otrok in mladostnikov
Petra Dolenc, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: Samopodoba je skupek predstav, pojmovanj in občutij, ki jih imamo o sebi, ter ima pomembno funkcijo pri uravnavanju in usmerjanju našega vedenja. Oblikovanje samopodobe predstavlja eno izmed temeljnih razvojnih nalog otroštva in mladostništva. Sodobni strukturni modeli samopodobe poudarjajo njeno večplastnost, sestavljeno iz različnih specifičnih področij udejstvovanja, na katerih ima posameznik izkušnje. Telesna samopodoba je ena od sestavin splošne podobe o sebi; lahko rečemo, da je prvinska in najbolj elementarna, saj se začne razvijati v najzgodnejšem obdobju posameznikovega življenja in je ključna za oblikovanje ostalih sestavin samopodobe. Preučevanje telesne samopodobe otrok in mladostnikov je izjemnega pomena v povezavi z njihovo gibalno/športno aktivnostjo in tudi v smislu spodbujanja razvoja telesne samopodobe, ki bo imela pozitivne učinke na celostno samopodobo in samospoštovanje otrok. Namen prispevka je, opredeliti vsebino telesne samopodobe, predstaviti različne pripomočke za njeno empirično raziskovanje ter navesti raziskovalne izsledke slovenskih in tujih avtorjev na tem področju. Poleg tega poudarjamo motivacijsko vlogo telesne samopodobe za gibalno/športno udejstvovanje otrok in mladostnikov.
Ključne besede: samopodoba, telesna samopodoba, gibalna/športna aktivnost, motivacija, otroci, mladostniki
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 787; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (99,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Povezanost statusa telesne teže in športne aktivnosti s telesno samopodobo učencev 2. in 3. triletja
Darko Pepevnik, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku smo opredelili pojem telesne samopodobe, predstavili nekatere novejše raziskave s področja telesne samopodobe v povezavi s športno aktivnostjo mladostnikov in empirično raziskali povezanost statusa telesne teže in športne aktivnosti s telesno samopodobo otrok in mladostnikov. Empirična raziskava temelji na skupinskem slučajnostnem vzorcu učencev (n = 161), starih od 9 do 15 let (AS = 11,87, SO = 1,90), med katerimi je 86 dečkov in 75 deklic. Podatke smo zbrali z uporabo prevzetega vprašalnika (The Children and Youth Physical Self–Perception Profile), ki smo mu dodali še vprašanja o starosti, spolu, telesni teži, telesni višini in o športni aktivnosti ter jih obdelali na nivoju deskriptivne in inferenčne statistike. Preverjali smo povezanost statusa telesne teže učencev in njihove športne aktivnosti z ocenjevanjem posameznih razsežnosti telesne samopodobe in telesne samopodobe kot celote. Ugotovili smo, da je 76,4 % učencev primerno težkih, 21,1 % prekomerno težkih in 2,5 % debelih. Odkrivamo statistično značilne razlike v ocenjevanju nekaterih razsežnosti telesne samopodobe, kot so: vzdržljivost, telesni videz in globalna telesna samopodoba, pa tudi v ocenjevanju celotne telesne samopodobe med primerno in prekomerno težkimi ter med primerno težkimi in debelimi učenci. Športno aktivnih je 159 učencev, od tega 113 rekreativno in 46 rekreativno in tekmovalno. Uspeli smo dokazati obstoj statistično značilnih razlik med učenci, ki se s športom ukvarjajo rekreativno, in med učenci, ki se s športom ukvarjajo rekreativno in tekmovalno, v ocenjevanju športnih kompetenc, vzdržljivosti, moči in telesne samopodobe kot celote. Ugotavljamo, da imajo učenci, ki so primerno težki in se s športom ukvarjajo tekmovalno, višjo telesno samopodobo kot učenci, ki so prekomerno težki ali debeli in se s športom ukvarjajo samo rekreativno.
Ključne besede: športna aktivnost, gibalna dejavnost, telesna teža, učenci, samopodoba
Objavljeno: 04.09.2017; Ogledov: 694; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (126,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Pomen načrtovanih in redno izvajanih gibalnih dejavnosti za gibalni razvoj otroka
Anja Zupanc, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Pomen načrtovanih in redno izvajanih gibalnih dejavnosti za gibalni razvoj otroka je bilo raziskano, kakšen je pomen načrtovanih in redno izvajanih gibalnih dejavnosti za gibalni razvoj otroka. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj v predšolskem obdobju, kateri so vplivi na gibalni razvoj in pogoji uspešnega načrtovanja gibalnih dejavnosti. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo. V neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije smo vključili 44 vzgojiteljev. Kot merski instrument smo uporabili anketni vprašalnik zaprtega tipa. Podatke smo kvantitativno obdelali in jih analizirali z deskriptivno in bivariatno statistiko. Na podlagi rezultatov je bilo ugotovljeno, da stopnja izobrazbe ne vpliva na količino načrtovanih gibalnih dejavnosti; da otrokom niso vsak dan na voljo načrtovane gibalne dejavnosti; vzgojiteljevo obvladovanje različnih športov ne vpliva na količino načrtovanih gibalnih dejavnosti; da vzgojitelji omogočijo otrokom gibanje na prostem večkrat na teden, ne glede na vreme; da vzgojiteljeva športna aktivnost v njihovem prostem času ni povezana s pogostostjo izvajanja gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu in da stopnja izobrazbe ni povezana s preverjanjem.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, načrtovanje gibalnih/športnih dejavnosti, športna aktivnost vzgojiteljev
Objavljeno: 25.07.2017; Ogledov: 704; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (782,37 KB)

8.
Vključevanje predšolskih otrok v organizirane gibalne dejavnosti
Maša Medved, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vključevanje predšolskih otrok v organizirane gibalne dejavnosti je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj otroka, pomen gibanja za zdravje in razvoj, vlogo okolja in predvsem družine pri športnem udejstvovanju predšolskih otrok ter organizirane gibalne dejavnosti za predšolske otroke. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika zaprtega tipa. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 94 staršev predšolskih otrok, ki obiskujejo vrtec Poljčane in vrtec Pragersko. Podatke smo obdelali z deskriptivno statistiko in jih tabelarno prikazali. Želeli smo ugotoviti dejavnike in razloge, ki vplivajo na vključevanje predšolskih otrok v organizirane gibalne dejavnosti. Ugotovili smo, da je največ staršev predšolskih otrok športno aktivnih večkrat na teden; da največ staršev predšolskih otrok skupaj s svojim otrokom kolesari; da športna aktivnost staršev ne vpliva na športno aktivnost otrok; da starši najpogosteje vključijo svojega otroka v organizirano športno vadbo zaradi izboljšanja gibalnih sposobnosti otroka; da vključenost otrok v organizirano športno vadbo ni odvisna od izobrazbe staršev; da starši, ki so bili v otroštvu vključeni v športno društvo pogosteje vključujejo svoje otroke v organizirano športno vadbo; da je v organizirane gibalne dejavnosti vključenih več deklic kot dečkov.
Ključne besede: predšolski otrok, organizirane gibalne/športne dejavnosti, športna aktivnost otrok, športna aktivnost staršev, gibanje
Objavljeno: 19.04.2017; Ogledov: 1221; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (915,36 KB)

9.
VPLIV STARŠEV NA GIBALNI RAZVOJ OTROK V KOROŠKI REGIJI
Špela Smolar, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv staršev na gibalni razvoj otrok v koroški regiji je bil naš cilj raziskati vpliv staršev pri gibanju otroka. Naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili celostnost otrokovega razvoja in ovrednotili pomen gibalnih dejavnosti za gibalni razvoj otroka. Predstavili smo vpliv staršev na športno dejavnost otrok ter omenili, kakšen je pomen izvedbe športnih dejavnosti otrok skupaj s starši. V empiričnem delu smo predstavili rezultate kavzalno - neeksperimentalne metode raziskovanja. V raziskavo je bilo vključenih 200 staršev iz koroške regije, njihovi otroci obiskujejo vrtec Muta, Dravograd, Radlje ob Dravi, Vuzenica, vključeni pa so bili tudi starši, katerih otroci ne obiskujejo navedenih vrtcev. Z anketnim vprašalnikom - kvantitativne tehnike zbiranja podatkov - smo prišli do ugotovitev, da ne obstaja statistično pomembna povezava med športno aktivnostjo in izobrazbo staršev. Rezultati so pokazali, da so starši športno aktivni zaradi boljšega počutja in se zavedajo, da športna aktivnost otroka pripomore k hitrejšemu razvoju na drugih področjih. Anketirani starši so odgovorili, da so skupaj s svojim otrokom športno aktivni večkrat na teden, pokazalo pa se je tudi, da je kolesarjenje najpogosteje uporabljena športna aktivnost. Ugotovili smo, da je pomanjkanje časa tisti razlog, ki staršem onemogoča redno športno aktivnost. Rezultati so še pokazali, da večina staršev otroka ne vključuje v organizirano športno vadbo.
Ključne besede: gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, športna aktivnost, predšolski otrok, vloga staršev.
Objavljeno: 21.03.2017; Ogledov: 930; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (675,29 KB)

10.
MOŽNOSTI ŠPORTNIH AKTIVNOSTI PRI NOSEČNICAH
Namira Husić, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Možnosti športnih aktivnosti je empirično delo, pri katerem je bil namen predstaviti nosečnicam in ostalim možnosti športnih aktivnosti v času nosečnosti in ugotoviti, koliko so nosečnice športno aktivne v času pred nosečnostjo in kasneje v nosečnosti ter katere so športne aktivnosti, s katerimi se ukvarjajo v času nosečnosti. Zajeli smo skupino nosečnic v Sloveniji in skupino nosečnic v Nemčiji in opravili raziskavo, s katero smo prišli do rezultatov o športni aktivnosti nosečnic v času pred nosečnostjo in v nosečnosti. V teoretičnem delu smo predstavili obdobja nosečnosti, športno aktivnost v nosečnosti, vrste športnih aktivnosti v nosečnosti, priporočila za varno športno aktivnost v nosečnosti, vaje za nosečnice ter dosedanje raziskave v Sloveniji in Nemčiji. V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki so bili pridobljeni z deskriptivno raziskovalno metodo, pri zbiranju podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko, z anketo vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 30 nosečnic v Sloveniji in 30 nosečnic v Nemčiji. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da nosečnice mlajše od 30 let niso bolj aktivne od tistih nad 30 let; da nosečnice niso več športno aktivne v nosečnosti kot pred nosečnostjo; da so pred nosečnostjo manj športno aktivne nosečnice v Sloveniji; da so nosečnice v Sloveniji več aktivne v nosečnosti; da se nosečnice v Nemčiji v primerjavi z nosečnicami v Sloveniji poslužujejo več različnih vrst aktivnosti.
Ključne besede: nosečnost, nosečnica, športna aktivnost
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 889; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (710,33 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici