| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
LJUBLJANSKO BARJE, KULTURNOZGODOVINSKI ORIS
Špela Verbič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja kratek kulturnozgodovinski oris Ljubljanskega barja. Obravnava njegovo umestitev v prostor in v različnih časovnih obdobjih, s poudarkom na koliščarjih, antičnem času in v obdobju od konca 18. stoletja naprej, ko so na tem območju potekala osuševalna dela. Ljubljansko barje prikaže kot pomembno območje tako za Slovenijo kot tudi za Evropsko unijo in svet. Opisuje naravno in kulturno dediščino ter osebnosti, ki so tako ali drugače povezane z njim.
Ključne besede: Ljubljansko barje, koliščarji, šota, kulturna dediščina, cerkve, gradovi, osebnosti
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 1991; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (1019,24 KB)

2.
Čiščenje odpadnih vod iz steklarske industrije
Natalija Gorjanc, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučevali metode čiščenja odpadnih vod iz steklarske industrije. Iz odpadne vode smo želeli odstraniti svinec, antimon, sulfate in fluoride. Preučili smo različne metode odstranjevanja teh onesnaževal iz odpadnih vod. V teoretičnem delu smo opisali različne postopke odstranjevanja teh onesnaževal iz odpadne vode. Nato smo čistili dve vrsti odpadne vode iz Steklarne Rogaška, d. o. o., in sicer vodo, ki nastaja pri kislinskem poliranju izdelkov in se nato vodi v nevtralizacijo. Ta voda je obremenjena predvsem s sulfati, fluoridi, antimonom in svincem. Druga vrsta vod je bila hladilna voda za brusna sredstva, ki se v sedaj obstoječem sistemu čisti na flokulacijski čistilni napravi, ki jo v podjetju imenujejo FLOT 1. V raziskavi smo uporabljali različne adsorbente: naravni zeolit iz Zaloške Gorice, sintezne zeolite podjetja Silkem, d. o. o., iz Kidričevega, šoto in aktivno oglje. Kot metodo smo izbrali adsorpcijsko stresalno metodo. Vzorce odpadnih vod smo obdelali pri različnih pogojih in nato postopek optimirali. Ker se je kot zelo učinkovit adsorbent izkazal sintezni zeolit tipa 4A, smo odpadno vodo s tem zeolitom čistili še v adsorpcijski koloni pri različnih pretokih. Kot osnovni parameter smo merili pH, saj mora imeti odpadna voda za izpust v vodotok pH vrednost med 6,5 in 9,5. Kot spremljevalno metodo smo merili vrednosti TOC, ki pa jih različni adsorbenti glede na prvotni vzorec ne spreminjajo bistveno, z izjemo šote, ki te vrednosti zelo zviša. Fluoride smo določevali s pomočjo potenciometra, fluoridne ionselektinve elektrode in Ag-referenčne elektrode. Sulfate smo določevali s spektrofotometrom, svinec in antimon pa s plamensko atomsko absorpcijo FAAS ali pa z električno atomsko absorpcijo ETAAS. Z raziskavo smo dokazali, da so uporabljeni adsorbenti učinkoviti pri odstranjevanju svinca, antimona in fluoridov, medtem ko so pri odstranjevnju sulfatov manj učinkoviti, saj se ne uspemo približati dovoljeni meji 1000 mg/L. Zato je potrebno za ta proces uporabiti etringitni postopek.
Ključne besede: odpadne vode, steklarska industrija, zeoliti, težke kovine, svinec, antimon, fluoridi, sulfati, adsorpcija, šota, aktivno oglje
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 750; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (9,96 MB)

3.
Nadomeščanje šote z obnovljivimi vlakni v substratih
Laura Jug, 2016, diplomsko delo

Opis: Okoljski problematiki izkopavanja in rabe šotišč za namene vrtnarjenja se posveča vedno več pozornosti ter zanimanja pri iskanju potencialnih rešitev. V diplomski nalogi smo z namenom zmanjšanja uporabe šote v hortikulturi preučili primernost obnovljivih vlaken in komposta za gojenje rastlin ter uporabo v substratih. Pripravljenim 27-im mešanicam substratov smo izmerili fizikalne in kemijske parametre ter na njih preverili biološko odzivnost rastlin ječmena, kitajskega zelja in mačeh. Rezultati so pokazali, da so substrati, ki so sestavljeni na podlagi naravno obnovljivih vlaken, komposta in manjšega 30 % dodatka šote, dobri nadomestki tovarniško pripravljenim substratom, ki temeljijo na 100 % sestavi šote. Z zmanjševanjem deleža šote in povečanjem deleža komposta ter drugih naravnih vlaken lahko tako z veliko mero prispevamo k zmanjšanju ogljičnega odtisa, večji izrabi organskih odpadkov in ohranjanju koristnih šotnih habitatov.
Ključne besede: šota, kompost, rastni substrat, emisije CO2, naravno obnovljiva vlakna, biološko razgradljivi odpadki
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 418; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

4.
Zniževanje ogljičnega odtisa substratov z uporabo biooglja kot nadomestka dela šote
Tina Novak, 2016, diplomsko delo

Opis: Šota je danes ena izmed glavnih sestavin rastnih substratov, zaradi njenih dobrih lastnostih, kot so zračnost, nizka nasipna teža in dobra sposobnost zadrževanja vode. Šota praktično ne vsebuje nič hranil, zato se jih dodaja v glavnem v obliki mineralnih gnojil. Za profesionalne vrtnarje je to prednost, saj lahko tako natančno kontrolirajo vsebnost hranil in načrtujejo dognojevanje. Seveda pa je iz naravnega in okolijskega vidika to slaba novica. Šota ima visok ogljični odtis in ima zelo dolgotrajen proces samo obnove. Zato smo v mojem diplomskem delu, na osnovi poskusa ugotavljali, ali je aktivirano biooglje primerno, da nadomesti del šote v rastnih substratih. Aktivirano biooglje ima namreč negativni ogljični odtis, saj deluje kot ponor ogljika. Pred začetkom poskusa, ki smo ga izvajali v dveh delih na ječmenu in kitajskem zelju, smo biooglje aktivirali, pripravili 25 različnih receptur za substrate, ki so bile mešanica različnih vsebnosti šote, aktiviranega biooglja ter komposta. Izvedli smo 3 ponovitve in opazovali, kako sta se ječmen in kitajsko zelje odzivala na pripravljene substrate. Za drugi del poskusa, smo izbrali 13 najboljših substratov, na podlagi rezultatov pripravili nove recepture in izvedli 6 ponovitev poskusov. Pri drugem delu poskusa smo izbrali tri poskusne rastlinske vrste: ječmen, kitajsko zelje in mačehe ter spremljali, kako se odzivajo na naše substrate, mačeham smo na vsaka dva tedna merili njihovo višino, premer, število listov ter število cvetov. Rezultati naših poskusov kažejo, da aktivirano biooglje lahko nadomesti šoto v 30-ih %-ih, in da z uporabo aktiviranega biooglja bistveno doprinesemo k zmanjšanju krčenja šotišč in ogljičnega odtisa.
Ključne besede: šota, biooglje, rastni substrat, izboljševalci tal, piroliza, mačehe, ph vrednost, električna prevodnost, sposobnost zadrževanja vode, nasipna teža
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 611; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici