| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 167
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
KULTURNO ZGODOVINSKI ORIS OBČINE SV. MARTIN NA MURI
Ana Nađ, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski seminarski nalogi predstavljam občino Sv. Martin na Muri, njeno kulturno, šolsko in cerkveno oziroma versko zgodovino ter gospodarstvo nekoč in danes. Zgodovina občine sega v rimsko obdobje. Rimsko naselje Halicanum se je nahajalo na področju današnjega Sv. Martina na Muri. Podatki o šolstvu segajo v 17. stoletje, v obdobje družine Zrinski. Danes je v občini osemletna osnovna šola brez podružnične šole. Občina je ime dobila po škofu Sv. Martinu iz 4. stoletja. Danes je najmočnejši del gospodarstva v občini turizem. Terme „Spa & Golf Resort Sveti Martin“ so postale zaščitni znak občine in so tudi mednarodno priznane. Občina organizira veliko srečanj in aktivnosti, ki so povezane z našimi prijatelji in sosedi iz Slovenije. S tem ohranja in spodbuja prijateljstvo ter druženje. Zanimivo kulturno društvo v občini so „Svetomartinski krampusi“ oz. Parklji. To je mlado društvo, ki ohranja starodavno tradicijo na dan Sv. Miklavža, 6. decembra. Predstavila bom tudi ostala društva, katera delajo našo občino zanimivo in atraktivno. Sv. Martin na Muri je relativno majhna občina, ampak moderna, odprta do drugačnosti, zanimiva in bogata z običaji in tradicijo, kar bom tudi predstavila v diplomski seminarski nalogi.
Ključne besede: občina Sv. Martin na Muri, kultura, šolstvo, cerkev, zgodovina, gospodarstvo, turizem, tradicija
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 74; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

2.
60 let študija tehnike v Mariboru
2021

Opis: Publikacija 60 let študija tehnike v Mariboru opisuje razvoj Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko; Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo; Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakultete za strojništvo. Vsebina publikacije nas vodi skozi pregled zgodovine in pomembenjših mejnikov od vpisa prvega študenta do ločitve fakultet oz. ustanovitve štirih novih fakultet. Sledi predstavitev vsake fakultete z nagovorom dekana oz. dekanice in pomembenjšimi dosežki v zadnjih letih. V zadnjem poglavju se publikacija posveča razvoju in opisu delovanja Knjižnice tehniških fakultet.
Ključne besede: visoko šolstvo, univerza, zgodovinski pregled, razvoj, tehnika, študij, inženirstvo
Objavljeno: 15.01.2021; Ogledov: 48; Prenosov: 28
URL Povezava na datoteko

3.
ŠOLSKA, KULTURNA IN DRUŽBENA ZGODOVINA POLZELE V 19. IN V 1. POLOVICI 20. STOLETJA
Karmen Turnšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga z naslovom Šolska, kulturna in družbena zgodovina Polzele v 19. in v 1. polovici 20. stoletja obravnava moj domači kraj. Naloga temelji na dogajanju na Polzeli in v njeni bližnji okolici v letih od 1826 do 1941. Mejni letnici predstavljata razvoj kraja od začetka delovanja redne osnovne šole do prihoda okupatorjev. Nalogo sem začela s krajšim opisom kraja in z gibanjem prebivalstva v omenjenem času. Ker so raziskovani samo posamezni drobci polzelske zgodovine, sem v uvodnem poglavju zaradi boljše preglednosti umestila zgodovino kraja v razvoj celotne Spodnje Savinjske doline. Sledita najpomembnejši poglavji o zgodovini polzelske osnovne šole, od ustanovitve do aprila 1941 in začetki kulturnega življenja s pregledom vseh najpomembnejših društev v obravnavanem času. Germanizacija ni prizanesla niti Polzeli, zato sem to problematiko opisala v posebnem poglavju. Nalogo sem zaključila s kratkim pregledom razvoja gospodarstva, po katerem je Polzela poznana še danes.
Ključne besede: Polzela, zgodovina, šolstvo, kultura, društva, gospodarstvo.
Objavljeno: 03.06.2020; Ogledov: 207; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

4.
Zasebne šole v Nemčiji
Špela Zalokar, 2019, magistrsko delo

Opis: V Nemčiji se opaža porast zasebnega šolstva, vsako leto se ustanavlja vedno več zasebnih šol in tudi vedno več staršev svoje otroke vpisuje na zasebne šole. Čeprav so nekoč zasebne šole veljale za elitne šole in za šole, ki so namenjene samo premožnejšem sloju prebivalstva, se je to zelo spremenilo. Dandanes najdeš raznoliko mešanico učencev, ki prihajajo iz različnih družbenih slojev. Saj so tudi zasebne šole stopile korak nižje in omogočile šolanje vsem. Ena izmed prilagoditev je tudi ta, da so šolnine prilagodili socialnim statusom učencev oziroma njihovim staršem. Prav tako je nabor različnih zasebnih šol v Nemčiji zelo pester. Starši lahko svoje otroke vpišejo v kar pet različnih kategorij zasebnega šolstva. V grobem poznajo konfesionalne šole, alternativne šole, zasebne šole, ki so združene v Združenje zasebnih šol, internacionalne zasebne šole in biligualne/dvojezične zasebne šole. Vsaka od teh šol imajo svoje določitve in ureditve ter tudi določena pedagoška načela. Namen magistrske naloge je ta, da podrobneje spoznamo razvoj zasebnega šolstva in kakšna je danes slika zasebnega šolstva v Nemčiji.
Ključne besede: zasebne šole, šolstvo, porast, konfesionalne šole, alternativne šole, svobodne šole, internacionalne zasebne šole
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 865; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

5.
Uporaba skladb, ki posegajo na jazz področje na glasbenih šolah in uvrstitev klarineta v nadstandardne jazz programe
Julija Fajhtinger, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je zasnovano kot empirično delo. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Obravnava uporabo jazz skladb ali skladb, ki vsebujejo elemente jazza na klasičnih programih v nižjih glasbenih šolah, pojav klarineta v nadstandardnih jazz programih v svetu in v Sloveniji. Preučuje, ali učitelji na nižjih glasbenih šolah uvrščajo jazz skladbe ali skladbe z elementi jazza v svoje poučevanje, ali imajo kakšne izkušnje na tem področju in kako je na področju jazza v Sloveniji zastopan klarinet. Teoretični del obsega splošni del o jazzu in pojavu klarineta v tej zvrsti ter pogovore z aktivnimi jazz glasbeniki v Sloveniji, ki so iz svojih življenjskih aktivnostih na tem področju povedali, kako je bilo s pojavom jazza pri nas in kako je bilo s pojavom klarineta v jazzu. Z anketnim vprašalnikom smo torej izvedeli, ali se učitelji poslužujejo skladb, ki posegajo na področje jazza ali vsebujejo elemente jazza, če so imeli priložnost izobraževanja v tej smeri, kje so dobili znanje za poučevanje in če poznajo splošno področje jazza. V magistrskem delu so predstavljeni rezultati anketnih vprašalnikov, ki so jih reševali učitelji klasičnih programov na nižjih glasbenih šolah v Sloveniji.
Ključne besede: Jazz, glasbena šola, glasbeno šolstvo, klarinet, nadstandardni programi
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 412; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

6.
Razvoj II. osnovne šole Rogaška Slatina in njene podružnične osnovne šole Sveti Florijan
Katja Poharc, 2018, magistrsko delo

Opis: Šola je pomembna vzgojno-izobraževalna ustanova, ki pripravlja učence na vstop v svet izzivov in priložnosti. S prebiranjem šolskih kronik sem želela raziskati razvoj II. osnovne šole Rogaška Slatina in njene podružnične osnovne šole Sv. Florijan, ki se ponaša z 200-letno tradicijo. Med II. svetovno vojno so partizani požgali šolsko poslopje, s čimer je zgorel ves šolski inventar, vključno s šolskimi kronikami, zato smo se podrobneje dotaknili delovanja šole od leta 1945 do danes. Zanimalo me je, kdaj in zakaj se je porodila ideja o izgradnji nove šole v Ratanski vasi, ki je bila sprva podružnična šola takratne Osnovne šole Boris Kidrič. Prav tako sem želeli ugotoviti, kako so se spreminjali pristopi k poučevanju ter vpliv ideologije na dogajanje v šoli v času socialistične Jugoslavije. Ugotovila sem, da je bilo na centralni osnovni šoli Borisa Kidriča iz leta v leto več učencev, zato je bila nujno potrebna gradnja nove šole v mestu. Načrt zanjo je bil izdelan leta 1979 in je obsegal tri faze. 1. septembra 1986 so učenci v osemletni osnovni šoli prvič sedli v šolske klopi v dokončno dograjeni novi šoli. Začetki šolanja pri Sv. Florijanu segajo v leto 1809, ko šola še ni imela lastnega poslopja in se je pouk odvijal v župnišču. Kasneje so učitelji poučevali v zasebnih sobah, prvo šolsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1840. V socialistični Jugoslaviji je imela ideologija velik vpliv na šolsko dogajanje, kar se je kazalo skozi učno snov, različne praznike in interesne dejavnosti. Učence so izobraževali v duhu komunizma, vzgoja je bila determinirana s točno določenim ciljem: »Vzgojiti dobrega in poštenega patriota in državljana, ki bo pripravljen graditi socializem.« Pomembno vlogo v šolskem življenju je imela pionirska organizacija, ki je s pomočjo raznih izvenšolskih dejavnosti razvijala pripadnost domovini. Vrsto let je bil v ospredju frontalni pouk in učiteljeva razlaga, v zadnjih letih pa so začeli učitelji obeh šol v pouk uvajati sodobne metode in oblike dela. Sistematično so začeli z upoštevanjem živih znanj, ki temeljijo na otrokovi izkušnji in predznanju. Pri nastajanju teoretične magistrske naloge smo uporabili deskriptivno, komparativno in zgodovinsko raziskovalno metodo.
Ključne besede: II. osnovna šola Rogaška Slatina, POŠ Sv. Florijan, šolstvo, Rogaška Slatina, zgodovina šolstva, šola.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 715; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (3,78 MB)

7.
Slovenščina kot učni jezik in jezik sporazumevanja v slovenskem šolstvu
Marko Jesenšek, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja vpliv nemškutarstva, ilirizma, jugoslovenarstva in anglizatorstva na slovenski učni jezik. Predstavljen je Cankarjev pogled na rabo tujega jezika v izobraževanju in razmere v slovenskem visokem šolstvu po letu 2016, ko je bila zavrnjena sprememba jezikovnega člena Zakona o visokem šolstvu, da bi angleščina postala nadomestni učni jezik na slovenskih univerzah. Cankar posredno sporoča slovenski uni-eliti, da je potrebno predavati v maternem jeziku in da ima slovenščina prihodnost. V imenu t. i. internacionalizacije so predstavljena nova prizadevanja za anglizacijo slovenskega visokega šolstva.
Ključne besede: slovenščina, učni jezik, univerza, šolstvo, sporazumevanje, nemškutarstvo, ilirizem, anglizacija, jugoslavizmi
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 386; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (426,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Slovenščina v visokem šolstvu
Andreja Žele, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja in komentira trenutno stanje in razumevanje stanja slovenščine kot učnega jezika na slovenskih univerzah, s tem pa tudi položaj slovenščine kot jezika znanosti. Prav znanstvena slovenščina lahko zlahka potrjuje, da je jezik izraz konceptualizacije lastne misli, tj. lastnih miselnih zmožnosti naroda. Torej znanstveni slovenski jezik za svoj razvoj potrebuje stalne objave na najvišji intelektualni ravni in hkrati kvalitetne učbenike z jasnimi opredelitvami slovenske terminologije; predstavljeno je trenutno stanje naštetega.
Ključne besede: slovenščina, učni jezik, slovenska univerza, visoko šolstvo, znanstvena slovenščina
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 268; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (421,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Slovensko-češko sodelovanje med prvo in drugo svetovno vojno na področju kulturnih stikov in šolstva
Tina Gregurec, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavano sodelovanje med Slovenci in Čehi na področju kulture in šolstva med svetovnima vojnama. Poseben poudarek je na šolstvu, kjer sta predstavljena šolski sistem Slovenije po razpadu Avstro-Ogrske najprej v Kraljevini SHS, kasneje pod Kraljevino Jugoslavijo ter šolski sistem Čehov v sklopu Češkoslovaške republike, ki je bila ustanovljena po razpadu Avstro-Ogrske. Poudarjene so šolske reforme ter pomen slovenskega učitelja ter pedagoga Gustava Šiliha za slovensko šolstvo ter češko reformno šolstvo pod vodstvom češkega šolskega reformatorja Vaclava Přihode. V magistrskem delu so predstavljeni tudi njuno sodelovanje, sodelovanje z drugimi pomembnimi pedagogi ter obiski in ekskurzije slovenskih učiteljev v Češkoslovaško republiko in čeških v slovenski prostor. Obiski so imeli še poseben pomen in dodano vrednost za vso pedagoško delo naših pedagogov. Ne smemo pa pozabiti na vse kulturne stike Slovencev in Čehov med svetovnima vojnama, ki jih ni bilo malo. Čehoslovaki so pri nas imeli skupnost v Ljubljani ter klub v Mariboru. Povezovali so se študentje, ki so bili vključeni v Akademsko društvo Jugoslavija in Akademsko društvo Slovenija, ki sta si prizadevali zbliževanje študentov. Med obema vojnama so veliko vlogo imele tudi lige, katerih namen je bil širiti medsebojno sodelovanje. Tako so v Češkoslovaški nastale Češkoslovaško-jugoslovanske lige, v Sloveniji pa kmalu zatem Jugoslovansko-češkoslovaške lige. Na začetku magistrskega dela sta predstavljeni zgodovinski ozadji obeh držav. Vsekakor sta se Slovenija oz. Jugoslavija kot celota ter Češkoslovaška republika povezovali in sodelovali že zato, ker sta nekoč obe bili pod skupno in tujo oblastjo.
Ključne besede: Slovenci, Čehi, šolstvo, pedagogika, Gustav Šilih, Vaclav Přihoda, reforma, učiteljišča.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 391; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

10.
Zadostnost, učinkovitost in pravičnost financiranja visokega šolstva
Jaka Cepec, Matevž Rašković, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtorja v prispevku predstavita temeljno ekonomsko teorijo financiranja visokega šolstva, torej prikaz različnih možnosti, ki jih ima država na voljo, ko postavlja oz. spreminja svoj model financiranja. Avtorja definirata temeljne zahteve, ki morajo biti spoštovane pri oblikovanju sistema financiranja, in sicer: zadostnost, učinkovitost in pravičnost ter predstavita temeljne razloge za javno in zasebno financiranje visokega šolstva. Prispevek zaključuje predstavitev različnih modelov alokacije javnih sredstev, katerih izbira je odvisna od ciljev, ki jih z javnim financiranjem želimo zasledovati.
Ključne besede: Slovenija, visoko šolstvo, financiranje, zakonodaja, financiranje visokega šolstva, zadostnost, učinkovitost in pravičnost, javno financiranje, zasebno financiranje
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 246; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (276,26 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici