1. Vpliv kriznih dogodkov na šolstvoAna Hlastan, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali problematiko vpliva kriznih dogodkov na šolstvo. Na podlagi strokovne in znanstvene literature smo najprej opredelili zgodovinski pregled šolstva, množične medije in njihov vpliv na šolstvo ter metode učenja. V nadaljevanju smo preučili definicije krize, vrste kriz ter koncept kriznega upravljanja in pomembnost obvladovanja kriznih dogodkov. Teoretični del smo zaključili s povezavo kriznih dogodkov in šolstva. Raziskali smo, kako kriza vpliva na učence, njihovo izobraževanje in celotni izobraževalni sistem. Nato smo bolj podrobno preučili, kako neenakopraven dostop do izobraževalnih virov in tehnologije vpliva na učence, kako so se skozi pandemijo razvila drugačna ocenjevanja in vrednotenja znanja učencev in kako se je duševno zdravje profesorjev kot tudi učencev spreminjalo skozi krizne dogodke, kot je covid-19.
V empiričnem delu smo preko portala 1ka pridobili mnenje anketiranih o ignoranci možnih kriznih dogodkov na šolstvo, prenosu znanja med univerzitetnimi učitelji in študenti v času krize in kratkoročnih in dolgoročnih posledicah kriznih dogodkov v šolstvu. Rezultati so pokazali, da se anketirani zavedajo možnosti izbruha nalezljivih bolezni in da menijo, da šolstvo ni dovolj pripravljeno na izredne dogodke, kot je covid-19. To kaže na nujnost vzpostavitve preventivnega in celostnega reševanja možnosti pojava izrednih razmer, kot so izbruhi nalezljivih bolezni. Ugotovitve so tudi pokazale, da je pandemija močno vplivala na kakovost in prenos znanja in da anketirani niso prejeli dovolj pomoči in podpore s strani vodilnih, kar je pomembno za pravilno postopanje v primeru izbruha nalezljive bolezni, kot je covid-19. Krizni dogodki, ki se pojavijo hitro in nepričakovano, imajo veliko kratkoročnih kot dolgoročnih posledic v šolstvu, saj smo v raziskavi ugotovili, da je pandemija na splošno negativno vplivala na počutje anketiranih. Prinesla pa je tudi nekatere spremembe, ki bi jih anketirani radi obdržali.
Raziskava potrjuje, da krizni dogodki lahko predstavljajo velik izziv za šolstvo, vendar prinašajo tudi možnosti za napredek in preobrazbo izobraževalnega sistema, saj bi z uvedbo sistematičnih ukrepov in celovitega programa, ki bi vključeval univerzalni postopkovnik upravljanja in obvladovanja kriznih razmer ali dogodkov, omogočili hitrejšo in učinkovitejšo zajezitev izrednih kriznih dogodkov, kot je covid-19.
Ključne besede: šolstvo, pandemija, krizni dogodki, covid-19, krizno upravljanje.
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (3,27 MB) |
2. Šolstvo v srednjeveških celinskih mestih na Slovenskem : primer Ljubljane in MariboraTina Šmerc, 2024, magistrsko delo Opis: Glavna tema magistrskega dela je izobraževanje v srednjem veku na Slovenskem, s poudarkom na izobraževanju in šolnikih v Mariboru in Ljubljani. Srednjeveško izobraževanje je bilo tako drugod kot tudi na slovenskem etničnem ozemlju tesno povezano s stanovsko ureditvijo. V prvi vrsti so otroke izobraževali in vzgajali na način, da bodo znali opravljati naloge svojega stanu. Velik pomen pri izobraževanju je imela tudi krščanska cerkev, ki je s pomočjo izobraževanja v prvi vrsti širila svojo miselnost in nauke. Cerkev je najprej prebivalce poučevala skozi pokristjanjevanje, v 10. stoletju pa so se v njenem okviru tudi na našem ozemlju začele pojavljati prve šole. Izobraževalne ustanove v okviru cerkve so bile stolne, samostanske in župnijske šole. Posvetno izobrazbo je bilo mogoče pridobiti v okviru mestnih šol, skozi poklicno in cehovsko izobraževanje in s pomočjo domačih učiteljev. Šole so v srednjem veku obstajale tudi v Mariboru in Ljubljani, kjer so posledično delovali različni učitelji. Slednji so poleg svoje primarne vloge večkrat omenjeni kot priče pri različnih dogodkih, sodelovali so pri kupovanju in prodaji, cerkvenih obredih in prejemu ali plačilu denarja. V obeh mestih so bili videni v podobnih vlogah in prisotni v približno enakem številu. Njihova vloga v meščanski družbi je bila srednje pomembna, saj sta bila v ospredje postavljena plemstvo in duhovščina.
Ključne besede: srednji vek, Ljubljana, Maribor, izobraževanje, šolstvo, učitelji
Objavljeno v DKUM: 05.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,64 MB) |
3. Umeščanje Katoliške cerkve v ameriško družbo od ustanovitve apostolske prefekture Baltimore leta 1784 do prve svetovne vojneDominik Herle, Matjaž Klemenčič, 2022, pregledni znanstveni članek Opis: V prispevku se avtorja ukvarjata z umeščanjem Katoliške cerkve v ameriško družbo
od ustanovitve apostolske prefekture Baltimore leta 1784 do prve svetovne vojne. Avtorja
začenjata prispevek s citatom dolgoletnega direktorja Immigration History Research Centra
Univerze v Minnesoti Rudolpha Veccolija, ki je zapisal, da je zgodovina Katoliške cerkve
v ZDA pravzaprav zgodovina odnosa Katoliške cerkve do priseljenskih skupnosti. Avtorja
ugotavljata tudi, da je bil prispevek slovenskega duhovništva k razvoju struktur Katoliške
cerkve v ZDA relativno velik, še zlasti na področju michiganskega gornjega polotoka in severne Minnesote. Prispevek obravnava pomembne problematike: ustanavljanje institucij
Katoliške cerkve po ameriški revoluciji in njeno umeščanje v ameriško družbo do prve
svetovne vojne; odnos katoliške hierarhije v ZDA in rimske kurije do amerikanizacije priseljencev in/ali ohranjanja njihovih etničnih identitet; razvoj katoliškega šolstva in odnosa
Katoliške cerkve v ZDA do javnega šolstva; gibanje za amerikanizacijo Katoliške cerkve;
odnos do vprašanja suženjstva ter odnosa do afroameriške skupnosti po ukinitvi suženjstva
ter vprašanje odnosa Katoliške cerkve do ravnanja ameriške države s staroselci.
Ključne besede: Katoliška cerkev, priseljenci, katoliško šolstvo, afriški Američani, suženjstvo, severnoameriški Indijanci, ZDA
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Povezava na celotno besedilo |
4. Pogled pedagoških delavcev na tatuje v obmestnih osnovnih šolah v podravski regiji : magistrsko deloTanja Škofič, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati, kakšna stališča imajo pedagoški delavci glede tatujev v svojem poklicu ter kako tatuji vplivajo na odnose in sodelovanja s sodelavci in drugimi udeleženci službenih odnosov. Prav posebno pozornost smo namenili tudi pojavu tatujev med zaposlitvenim pogovorom ter pedagoškim delom. V teoretičnem delu smo se najprej osredotočili na same tatuje. Osredinili smo se na najstarejši poznan primer tatujev, kako se zgodovina tetoviranja po celinah razlikuje in kakšna je vloga tatujev v današnji družbi. Nato smo se usmerili še v stališča, stereotipe, predsodke in tabuje o tatujih, saj še v današnjem času niso povsem sprejeti. V empiričnem delu smo s pomočjo empirične kvalitativne metode, delno strukturiranih intervjujev, ki smo jih opravili na priložnostnem vzorcu, z 20 učitelji ter 6 ravnatelji v podravski regiji, ugotavljali, koliko pozornosti ravnatelji posvečajo prisotnosti tatujev med zaposlenimi, kako zaposleni v vzgoji in izobraževanju sprejemajo svoje tatuje. Ugotovili smo, da učitelji s tatuji v službi zaradi tega nimajo večjih težav, te se lahko pojavijo v fazi zaposlovanja. Raziskava kaže, da tatuji ne vplivajo na odnose med sodelavci niti ne vplivajo na odnose z učenci in s starši. Učitelji s tatuji imajo pozitivne izkušnje pri delu z učenci, saj lahko tatuje izkoristijo kot temo za pogovor o strpnosti in sprejemanju drugačnosti.
Ključne besede: tatuji, šolstvo, učitelji, starši, ravnatelji
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,01 MB) |
5. Uporaba osebnih mobilnih naprav med zaposlenimi v osnovnih šolah : magistrsko deloŽiva Drobnič Kvartuč, 2023, magistrsko delo Opis: Digitalizacija je kot aktualni trend privedla do mnogih sprememb v organizacijskih in institucionalnih okoljih, kjer se informacijsko-komunikacijske tehnologije uporabljajo za doseganje večje učinkovitosti. Informacijsko-komunikacijske tehnologije so razširjene tudi v izobraževalnih ustanovah, pri čemer za službene namene zaposleni pogosto uporabljajo tudi osebne mobilne naprave. Uporaba osebnih mobilnih naprav pri delu izobraževalne ustanove dodatno izpostavlja informacijsko-varnostnim grožnjam, kot so napadi s škodljivo kodo, nepooblaščeno dostopanje do podatkov, kraja identitete in napadi onemogočanja storitev. Zaradi količine in narave podatkov, ki se obdelujejo v izobraževalnih ustanovah, so le-te priljubljena tarča kibernetskih napadalcev. Ustrezna uporaba osebnih mobilnih naprav za službene namene ter izvajanje varnostnih ukrepov na teh napravah sta tako nujna za zagotavljanje večjega nivoja informacijske varnosti. V magistrskem delu smo z izvedbo raziskave analizirali, kakšno je izvajanje varnostnih ukrepov na osebnih mobilnih napravah med zaposlenimi v slovenskih osnovnih šolah ter kateri dejavniki so povezani z izvajanjem varnostnih ukrepov. Ugotovljeno je bilo, da je izvajanje varnostnih ukrepov med zaposlenimi v slovenskih osnovnih šolah povezano z zavedanjem informacijsko-varnostnih tveganj in zaznanim naporom za zagotavljanje informacijske varnosti. Po drugi strani izvajanje varnostnih ukrepov ni povezano z zaznano verjetnostjo za nastanek informacijsko-varnostnih incidentov ali s preteklimi izkušnjami z varnostnimi incidenti. Rezultati so pokazali, da je izvajanje varnostnih ukrepov med zaposlenimi v slovenskih osnovnih šolah dosledno, kljub temu pa so se glede na nenehne tehnološke napredke oblikovala priporočila za učinkovito zagotavljanje informacijske varnosti v izobraževalnih ustanovah v prihodnosti.
Ključne besede: informacijska varnost, BYOD, informacijsko-varnostno zavedanje, vedenje, osnovno šolstvo, zaposleni, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 07.07.2023; Ogledov: 669; Prenosov: 110
Celotno besedilo (2,10 MB) |
6. Vpliv timskega dela na učinkovitost zaposlenihNives Fink, 2022, magistrsko delo Opis: Zaposleni v organizaciji predstavljajo ključno orodje doseganja ciljev organizacije in njene poslovne uspešnosti, zato je učinkovitost zaposlenih med pomembnejšimi kadrovskimi komponentami vsake organizacije. Namen zaključnega dela je bil predstaviti in opredeliti učinkovitost zaposlenih v šolstvu, pojasniti načine timskega dela v šolstvu in raziskati vpliv timskega dela na učinkovitost zaposlenih v šolstvu. V teoretičnem delu zaključnega dela smo uporabili deskriptivne metode, s katerimi smo pojasnili in predstavili teoretične koncepte in obstoječe prakse na področju upravljanja učinkovitosti zaposlenih, timskega dela zaposlenih ter dela zaposlenih v šolah. V empiričnem delu pa smo s pomočjo ankete izvedli raziskavo med zaposlenimi treh slovenskih osnovnih šol v dolenjski regiji. Z analizo rezultatov smo ugotovili, da je timsko delo v osnovnih šolah razvito, najbolj razširjena oblika je učiteljski zbor, za njim strokovni aktiv ter oddelčni učiteljski zbor, najmanj pogosta oblika pa je programski učiteljski zbor. Raziskali smo povezavo med obsegom timskega dela in delovno uspešnostjo v dveh šolskih letih, vendar nismo potrdili povezanosti med večjim obsegom timskega dela z boljšimi rezultati delovne uspešnosti. Prav tako smo preverili, ali obstaja povezava med večjim obsegom timskega dela in višjimi samoocenami sodelovanja ter interdisciplinarnosti. V tem primeru nismo potrdili povezanosti. Kljub temu rezultati raziskave kažejo, da so oblike timskega dela v osnovnih šolah pomembne za podporo pri delu ter pri strokovnem razvoju zaposlenih. Glede na rezultate analize bi v osnovnih šolah priporočili več ur mesečno za posamezne oblike timskega dela, vključenost vseh zaposlenih v timsko delo in več oblik timskega dela.
Ključne besede: timsko delo, učinkovitost zaposlenih, šolstvo, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 17.01.2023; Ogledov: 774; Prenosov: 152
Celotno besedilo (995,27 KB) |
7. Vloga predmeta šport pri spodbujanju narodne identitete na slovensko-madžarskem območju Prekmurja : magistrsko deloKaja Mujdrica, 2022, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil raziskati, kakšna je vloga predmeta šport pri spodbujanju narodne identitete učencev in dijakov na dvojezičnem območju Prekmurja.
V teoretičnem delu magistrskega dela najprej opredelimo temeljne pojme, ki se navezujejo na temo, osredotočimo se na dvojezično šolstvo na območju Prekmurja, pozornost pa namenimo tudi vlogi šole pri spodbujanju narodne identitete učencev in povezavi športa z narodno identiteto. Pri tem izpostavimo, kakšne možnosti nudi pri spodbujanju narodne identitete učencev in dijakov predmet šport.
Empirični del magistrskega dela temelji na kvantitativnih in kvalitativnih podatkih, ki so bili pridobljeni s pomočjo spletnega vprašalnika, s pomočjo katerega smo dobili odgovore 152 učencev in dijakov dvojezičnih osnovnih in srednjih šol, in delno strukturiranih intervjujev, ki so bili izvedenimi s šestimi učitelji, ki poučujejo predmet šport na dvojezičnih šolah v Prekmurju. Na osnovi stališč učencev in dijakov ter učiteljev zaključujemo, da se pri predmetu šport na dvojezičnih šolah v Prekmurju spodbuja in utrjuje slovenska narodna identiteta. Na to pomembno vpliva sporazumevanje, ki poteka pretežno v slovenskem jeziku, in dejavnosti, ki so načrtno ali prek prikritega kurikuluma vključene v poučevanje predmeta šport. Nenazadnje ima tudi večina anketiranih učencev in dijakov slovensko narodno identiteto. Čeprav rezultati pričajo v korist spodbujanja slovenske narodne identitete, pa raziskava vseeno pokaže odprtost do tega, da tudi pripadniki madžarske narodne skupnosti pri predmetu šport ohranjajo in utrjujejo lastno narodno identiteto. Raziskava potrdi, da je na dvojezičnem območju v Prekmurju prisotno sožitje med pripadniki različnih narodnosti, kar se kaže tudi pri predmetu šport.
Ključne besede: narodna identiteta, predmet šport, dvojezično šolstvo, madžarska manjšina
Objavljeno v DKUM: 05.10.2022; Ogledov: 625; Prenosov: 185
Celotno besedilo (2,09 MB) |
8. ŠOLANJE NA DOMU V SLOVENIJIAdrijana Čede, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga predstavlja vpogled v pravno ureditev šolanja na domu ter umešča to obliko izobraževanja v formalni izobraževalni sistem Republike Slovenije. Na začetku so predstavljena zakonska določila, ki jih morajo upoštevati starši, ki se odločijo za to obliko izobraževanja, in so vodila za šolo, na katero je otrok vpisan. Nadalje naloga ponuja kratek zgodovinski razvoj samega pojava v Združenih državah Amerike ter tako omenja nekatere začetnike in pobudnike, ki so na podlagi lastnih opažanj in predvsem kot kritiko javnemu šolstvu začrtali pot šolanju na domu. Naloga prav tako predstavi zgodovinski razvoj v Sloveniji, ki je časovno gledano precej krajši in tudi zaradi tega precej manj organiziran v smislu združevanja v skupine, kakor je praksa (ponekod) drugod. Razlogi, ki privedejo starše do tega, da se odločijo za to obliko osnovnošolskega izobraževanja, so povzeti v šestem poglavju in se nadaljujejo v empiričnem delu naloge, ki temelji na raziskavi, opravljeni med slovenskimi starši. Tako naloga ponuja preplet teorije in dejanskega stanja na tem področju pri nas. Namen naloge je osvetliti sam pojav, ki z leti statistično narašča tako v svetu kot pri nas ter je v slovenski znanstveni in poljubni literaturi trenutno še manj zastopan.
Ključne besede: šolanje na domu, vzgoja, izobraževanje, socializacija, javno šolstvo, zasebno šolstvo, zakonodaja.
Objavljeno v DKUM: 14.04.2022; Ogledov: 1116; Prenosov: 124
Celotno besedilo (1,19 MB) |
9. |
10. Vpliv Tomaža Šegule na razvoj slovenske kitarske pedagogikeNik Lovše, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu po analizi virov raziskujemo delo in življenje Tomaža Šegule. Podrobneje smo se osredotočili na njegovo pedagoško delo, ki zajema enega izmed najpomembnejših učbenikov za poučevanje klasične kitare v Sloveniji. Analizirali smo njegovo začetnico za kitaro Mladi kitarist 1, zbirko skladb Mladi kitarist 2, 1. del; Mladi kitarist 2, 2. del; Mladi kitarist 3, 1. del; Mladi kitarist 3, 2. del, etude Mladi kitarist 2 in Mladi kitarist 3, ter tehnične vaje Mladi kitarist 2 in Mladi kitarist 3 za glasbene šole.
Metodološko je magistrsko delo zasnovano na virih, ki pričajo o življenju in pedagoškem delu Tomaža Šegule, ter analizi njegovih šol in delu nekaterih najpomembnejših glasbenih pedagogov, ki so učenci ali učitelji Tomaža Šegule v Sloveniji. Analiza dela Tomaža Šegule je temeljila na pregledu različnih knjig in člankov, objavljenega intervjuja Tomaža Šegule z Miranom Stergulecem in prispevka na Radio televiziji Ljubljana. Tudi sami smo opravili intervjuja s Tomažem Šegulo in Andrejem Grafenauerjem.
Empirični del magistrskega dela je sestavljen iz raziskave, kjer so sodelovali učitelji kitare iz glasbenih šol po Sloveniji. V raziskavi nas je zanimala razlika pri uporabi učbenikov Mladi kitarist in stališča učiteljev kitare glede na starostno skupino. Ugotovili smo, da večina učiteljev kitare za poučevanje uporablja učbenike Mladi kitarist, da ob uporabi učbenikov Mladi kitarist učenci dosežejo prvine znanja, ki jih zahteva učni načrt in da učitelji kitare za večino učbenikov Mladi kitarist smatrajo, da so delno primerni in jih dopolnjujejo z ostalo literaturo.
Ključne besede: slovenska kitarska pedagogika, glasbeno šolstvo, kitara, učbeniki za kitaro.
Objavljeno v DKUM: 24.05.2021; Ogledov: 1084; Prenosov: 204
Celotno besedilo (46,05 MB) |
