1. Vloga prostočasnega jahanja pri obvladovanju učnih težav otrok : magistrsko deloHana Černe, 2025, magistrsko delo Opis: Šport in gibalne aktivnosti pozitivno vplivajo na počutje in zdravje. Z empirično raziskavo smo proučili vlogo prostočasnega jahanja pri šolskem uspehu in reševanju učnih težav osnovnošolcev. Zbrali smo kvalitativne in kvantitativne podatke 49 osnovnošolcev, 39 staršev in 28 učiteljev jahanja iz različnih krajev, največ na severovzhodu Slovenije. Rezultati naše raziskave so pokazali, da vpliv jahanja na šolski uspeh ni negativen, saj osnovnošolce sprosti, vzgaja in motivira pri opravljanju šolskih obveznosti. Večina osnovnošolcev jaha enkrat, dvakrat ali trikrat na teden tri leta ali več in je dosegla odličen ali prav dober končni šolski uspeh ter nima večjih učnih težav, približno ¼ je učencev s posebnimi potrebami. Na jahanju se dobro počutijo in so notranje motivirani za učenje. Pridobivajo telesne spretnosti, urijo pozornost ter koncentracijo. Učijo se skrbi za konja in pridobivajo delovne navade. Učitelji jahanja spodbujajo učence k samostojnosti in prevzemanju odgovornosti. Osnovnošolci opažajo, da so med učenjem jahanja postali bolj vztrajni in samozavestni, se znajo sprostiti pri preverjanju in ocenjevanju znanja ter v družbi vrstnikov in bolj zaupajo vase ter v svoje sposobnosti. Tudi starši in učitelji jahanja opažajo podobne učinke jahanja na otroke, le z drugačnega zornega kota. Starši otrokom radi omogočijo jahanje, če opravljajo svoje obveznosti. Zavedajo se, da ima gibalna aktivnost pomembno vlogo pri razvoju pozitivne samopodobe pa tudi pri reševanju težav. Težave in močna področja otrok med delom z njimi spoznavajo tudi učitelji jahanja, ki se zavedajo, kako pomembna je podpora učitelja, vrstnikov – pogosto delajo v skupinski obliki – in konja, odnos s katerim otrokom veliko pomeni. Učitelji jahanja spodbujajo trud učencev. Napredovanje pri učenju jahanja jim prinaša občutek kompetentnosti, zato jim je tudi v šoli lažje.
Ključne besede: rekreativno jahanje, učne težave, učenje, šolski uspeh, občutek kompetentnosti, gibalna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (1,08 MB) |
2. Šolski vrtovi v pomurski regijiJana Ambrožič-Dolinšek, Dane Katalinič, Patricija Utroša, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: S šolskim vrtom povezano učenje ima na Slovenskem bogato tradicijo in je danes globalno prepoznano gibanje. V prispevku predstavimo delovanje šolskih vrtov v najbolj ravninski in kmetijski regiji Slovenije, v Pomurski regiji, ter njihovo vključevanje v pedagoški proces naravoslovnih predmetov. Polovica (19 izmed 38) osnovnih šol v Pomurju ima šolski vrt. Odločitev za šolski vrt je prepuščena dobri volji vodstva in interesu učiteljev, pri čemer gre za prostovoljno delo učiteljev. Šolski vrt bi bilo nujno vključiti v učne načrte naravoslovnih predmetov, saj aktivnosti, povezane z vrtnarjenjem, dolgoročno prispevajo k razvoju Pomurja kot pomembne kmetijske regije.
Ključne besede: izkustveno učenje, šolski vrtovi, vrtnarjenje, osnovne šole, Pomurje, Pomurska regija
Objavljeno v DKUM: 01.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (294,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Primerjava športnih dejavnosti učencev iz Maribora in Novega SadaJasmina Jančič, Jurij Planinšec, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, koliko in na kakšen način so športno dejavni učenci iz Maribora in Novega Sada ter ali obstaja razlika v športni dejavnosti učencev iz omenjenih mest. V raziskavo sta bila vključena 202 učenca 4., 5., 6. in 7. razredov osnovnih šol, in sicer 100 učencev iz Novega Sada ter 102 učenca iz Maribora; od tega je bilo 96 deklet in 106 fantov. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki so ga učenci izpolnjevali v maternem jeziku. Dobljene podatke smo obdelali s programom SPSS 21, pri tem smo uporabili χ²-preizkus in t-preizkus. Rezultati kažejo, da obstajajo statistično pomembne razlike med učenci iz Maribora in učenci iz Novega Sada pri obiskovanju športnih interesnih dejavnosti v šoli, pri športnem udejstvovanju z družinskimi člani ter v neorganiziranih športnih dejavnostih. Pri obiskovanju organiziranih izvenšolskih športnih dejavnosti pa ni bilo statistično pomembne razlike. Sklenemo lahko, da so učenci iz Maribora v povprečju športno dejavnejši kot učenci iz Novega Sada.
Ključne besede: športna vzgoja, šolski šport, gibalna aktivnost, gibalna dejavnost, Slovenija, Srbija, učenci, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (231,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Uporaba lastnih finančnih sredstev učiteljev razrednega pouka za izvajanje učnega procesa v osnovni šoli : magistrsko deloLučka Vidič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava uporabo lastnih finančnih sredstev učiteljev razrednega pouka za nakup učnih pripomočkov in izvedbo pouka v osnovni šoli. V teoretičnem delu smo najprej predstavili predmeta Spoznavanje okolja ter Naravoslovje in tehnika. V nadaljevanju smo predstavili seznam potrebščin, ki jih učenci potrebujejo pri pouku, sistem javnega naročanja, ekonomski položaj učiteljev ter njihova izobraževanja.
Empirični del temelji na raziskavi, izvedeni med učitelji razrednega pouka na slovenskih osnovnih šolah in analizira njihove izkušnje, razloge za uporabo lastnih sredstev ter vrste pripomočkov, ki jih najpogosteje kupujejo.
Rezultati kažejo, da učitelji pogosto posegajo v lastne finance zaradi zapletenih postopkov naročanja, nezadostnih sredstev šol ali želje po bolj kakovostnem pouku. Učitelji lasten denar najpogosteje porabljajo za nakup didaktičnih pripomočkov, pisarniškega materiala, likovnih pripomočkov ter daril za svoje učence. Poleg tega se izpostavlja, da nekateri učitelji raje sami kupijo pripomočke, da se izognejo dolgotrajnim birokratskim postopkom.
Zaključek raziskave poudarja, da bi morale šole prejemati več finančne podpore, hkrati pa bi bilo smiselno poenostaviti postopke naročanja učnih pripomočkov. Sedanji sistem namreč učiteljem povzroča dodatne obremenitve in otežuje njihovo delo. Rezultati raziskave prikazujejo izzive, s katerimi se učitelji srečujejo, hkrati pa nudijo predloge za izboljšanje financiranja učnih pripomočkov v osnovnih šolah.
Ključne besede: lastno financiranje, šolski pripomočki, izobraževanja, javno naročanje, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 28.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,16 MB) |
6. Vloga sociokulturnega okolja pri učinkih vzgojnih stilov na izide mladeih: raziskava v izbranih državah jugovzhodne Evrope : raziskava v izbranih državah Jugovzhodne EvropeTina Cupar, 2024, doktorska disertacija Opis: Vzgojni stili staršev predstavljajo pomemben dejavnik posameznikovega razvoja in specifičnih izidov v različnih razvojnih obdobjih. Vprašanje optimalnosti avtoritativnega, avtoritarnega ali permisivnega vzgojnega stila je pogosto povezano tudi z vprašanji pomena vloge sociokulturnega okolja, v katerem se vzgoja odvija. Pogojenost uporabe in učinkov vzgojnih stilov z vidika sociokulturnih značilnosti je v manjši meri raziskana v evropskem prostoru, zlasti v državah Jugovzhodne Evrope. Namen disertacije je v okviru meddržavne primerjalne analize desetih držav Jugovzhodne Evrope preučiti vlogo različnih značilnosti sociokulturnega okolja na makro in mikro ravni pri razširjenosti in učinkovanju vzgojnih stilov za tri različna področja izidov mladih (izobraževalne izide, problematično vedenje, subjektivno blagostanje in zdravje). Zbiranje podatkov je temeljilo na reprezentativnih vzorcih mladih iz 10 držav Jugovzhodne Evrope (N = 10.909) starih od 14 do 29 let. Rezultati glede razširjenosti vzgojnih stilov med drugim kažejo, da so o avtoritarni vzgoji v večji meri poročali moški in mladi iz družin z nižjim socioekonomskim položajem. Z vidika učinkov ugotavljamo, da so učinki avtoritativnega vzgojnega stila najbolj konsistentno pozitivni, a njihov pozitiven učinek variira glede na značilnosti sociokulturnega okolja. Učinki avtoritarnega vzgojnega stila so najbolj konsistentno negativni, a tudi najbolj dovzetni za moderacijsko vlogo sociokulturnega okolja. Učinki permisivnega vzgojnega stila so v največji meri variabilni, značilnosti sociokulturnega okolja pa jih pogojujejo v najmanjši meri. Stopnja kolektivistične usmerjenosti in stopnja tradicionalističnih vrednotnih usmeritev sociokulturnega okolja blažita negativne učinke avtoritarnega in permisivnega vzgojnega stila pri različnih izidih ter krepita pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila pri izobraževalnih izidih. Bolj prevladujoče tradicionalistične vrednote prav tako zmanjšujejo pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila na področju subjektivnega blagostanja in zdravja. Rezultati kažejo, da vzgojni stili učinkujejo manj škodljivo v sociokulturnih okoljih, ki so bolj skladni z značilnostmi posameznega stila. Tako stopnja kolektivistične usmerjenosti kot tradicionalističnih vrednotnih usmeritev imata pomembno vlogo blažilca v primerih splošno slabše funkcionalnih vzgojnih stilov.
Ključne besede: vzgojni stili, mladi, Jugovzhodna Evropa, izobraževalni izidi, problematično vedenje, subjektivno blagostanje, zdravje, šolski uspeh, delinkventno vedenje, uporaba drog, sociokulturno okolje, kolektivistična usmerjenost, tradicionalistične vrednote, socioekonomska razvitost
Objavljeno v DKUM: 06.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 70
Celotno besedilo (2,69 MB) |
7. Svetovalno delo v dijaškem domu : magistrsko deloMaša Cvilak, 2024, magistrsko delo Opis: Svetovalno delo je eden izmed pomembnih vidikov v življenjih dijakov. To velja v kontekstu šole, za mnoge pa to velja tudi v kontekstu življenja v dijaškem domu. Za dijake, ki svoje življenje začenjajo ali pa nadaljujejo v dijaških domovih, je svetovalna služba lahko, poleg vzgojiteljev, ključnega pomena za njihovo dobro počutje, razvoj ter spopadanje s stiskami.
V teoretičnem delu se dotaknemo ključnih vidikov svetovalnega dela, dijaških domov ter stisk, ki jih mladostniki doživljajo skozi to turbulentno obdobje. V empiričnem delu smo s pomočjo različnih analiz ugotovili, da sta med nalogami svetovalne službe pomembni pomoč dijakom s posebnimi potrebami ter pomoč pri socialnih in ekonomskih stiskah, sta celo najpomembnejši nalogi svetovalnih delavcev po mnenju tistih, ki obiskujejo gimnazijo, najmanj pomembni pa sta po mnenju tistih, ki obiskujejo srednjo strokovno šolo. Ugotovili smo, da se mladostniki najpogosteje srečujejo s stiskami, povezanimi s samopodobo, najredkeje pa s težavami povezanimi z disciplino. Izkazalo se je, da se mladostniki pretežno strinjajo, da svetovalno službo obiskujejo dijaki, ki so problematični, in da si ti dijaki ne želijo, da bi vrstniki vedeli, da obiskujejo svetovalno službo. Raziskava je pokazala, da se dijaki v isti meri, kadar doživljajo stisko, včasih obrnejo na starše, svetovalno službo dijaškega doma ter na prijatelja ali sošolca.
Ključne besede: svetovalno delo, dijaški dom, težave mladostnikov, šolski svetovalni delavci, odnos
Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,71 MB) |
8. Finančna pismenost dodiplomskih in podiplomskih študentov Ekonomsko-poslovne fakultete v MariboruŠpela Ozmec, 2024, diplomsko delo Opis: Finančna pismenost postaja vedno bolj zanimiv predmet raziskovanja, predvsem zaradi svojega vpliva na upravljanje osebnih financ. Obsega znanje in razumevanje finančnih konceptov in finančnih tveganj kot tudi veščine, motivacijo in samozavest za uporabo tega znanja pri finančnih odločitvah. V svetu le eden od treh odraslih razume osnovne finančne koncepte. Zelo pomembno je, da imajo mladostniki in mlajši otroci možnost, da si z denarjem, z upravljanjem denarja ter na splošno z delovanjem znotraj obstoječega finančnega sistema naberejo čim več konkretnih izkušenj. Le na tak način si bodo lahko izboljšali svojo finančno pismenost, kar jim bo olajšalo finančne odločitve in aktivno delovanje znotraj finančnega sistema v odraslosti. Posledice finančne nepismenosti so lahko škodljive, od tega, da se o tem ne poučujejo v šolah, do tega, da je vse večja potreba po finančnem izobraževanju kar starši ne morejo financirati. Finančno izobraževanje je v slovenskem izobraževalnem sistemu vključeno v različne šolske predmete. Pri pregledu šolskih sistemov v Evropi in svetu so v obveznem osnovnošolskem izobraževanju vsebine, ki obravnavajo finančno izobraževanje, vključene v predmet Home Economics ali po naše Gospodinjstvo. Pomen finančnega izobraževanja sicer narašča, vendar bo finančna ozaveščenost prebivalstva uspešna šele, ko bodo vsi spoznali, da so finančno premalo pismeni. Zaradi premalo finančnega izobraževanja v mladosti in premalo zavedanja o koristih stalnega finančnega izobraževanja lahko vodi do zmanjšanja finančnega znanja na delovnem mestu ter v drugih okoljih. Zato je pomembno, da zagotovimo zgodnje priložnosti za postavitev temeljev finančne pismenosti. OECD je vodilna organizacija na področju merjenja finančne pismenosti po vsem svetu, saj je razvila celovita orodja za odrasle in mlade. Za merjenje finančne pismenosti se uporablja zbirka orodij OECD/INFE za odrasle in mlade, katerega vprašalnik vsebuje naslednje elemente: finančno znanje, finančno vedenje in finančni odnos. Glavne ugotovitve so, da so moški bolj finančno pismeni kot ženske. Finančna pismenost se resnično razlikuje glede na demografske dejavnike, kot so starost, izobrazba, spol in dohodek. Finančne vsebine niso dovolj vključene v osnovnošolski in srednješolski izobraževalni program v Sloveniji.
Ključne besede: finančna pismenost, finančno izobraževanje, šolski sistem, finančno znanje, metodologija merjenja finančne pismenosti
Objavljeno v DKUM: 15.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,82 MB) |
9. Posodobitev voznega parka v Šolskem centru Pek d.o.o. : diplomsko deloDejan Teran, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo analizira potrebo po posodobitvi voznega parka Šolskega centra Pek d.o.o., ki se ukvarja s poučevanjem kandidatov za voznike motornih vozil. Vozila, ki jih uporablja Šolski center Pek d.o.o. so na dizelski in bencinski pogon, ki pa negativno vplivajo na okolje, zato se podjetje spogleduje z zamenjavo s prijaznejšimi alternativnimi vozili.
Analiza obstoječega stanja voznega parka kaže, da podjetje uporablja štiri vozila, ki povzročajo onesnaževanje zraka in visoke stroške goriva. Skozi diplomsko delo so predstavljene alternative za zamenjavo voznega parka, pri čemer pa se pojavljajo težave z ukinitvijo vozil na notranje izgorevanje, saj so le ta opremljena z ročnim menjalnik, ki je po aktualni zakonodaji potreben za poučevanje, da lahko kandidati po opravljenem izpitu vozijo tako vozila z ročnim kot avtomatskim menjalnikom. Nadalje smo v predlogi rešitev podali predloge oziroma rešitve za zamenjavo vozil na fosilna goriva, z vozili na električni pogon.
Ključne besede: šolski center, motorna vozila na notranje izgorevanje, vozni park, zamenjava vozil, onesnaževanje
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 247; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,64 MB) |
10. Pomen sodelovanja šolske svetovalne službe s centrom za socialno delo v primerih nasilja : magistrsko deloAna Vok, 2024, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge z naslovom Pomen sodelovanja šolske svetovalne službe s centrom za socialno delo v primerih nasilja na podlagi analizirane literature opisujemo nasilje, vzroke zanj in njegove posledice, oblike nasilja ter nasilje v šolskem prostoru. Nadalje so predstavljeni delo šolske svetovalne službe, glavna področja in funkcije dela ter načela. Predstavljeno je delo šolske svetovalne službe v primerih nasilja in sodelovanje z zunanjimi institucijami, kamor spada tudi center za socialno delo, ki je opisan v nadaljevanju. Teoretični del je zaokrožen s teoretično analizo sodelovanja šolske svetovalne službe s centrom za socialno delo v primerih nasilja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 164 šolskih svetovalnih delavcev iz cele Slovenije. Ugotovljeno je bilo, da se šolski svetovalni delavci večkrat na leto ukvarjajo z različnimi oblikami nasilja, ki ga prijavijo na center za socialno delo. Večina šolskih svetovalnih delavcev dobi ustrezno pomoč in podporo s strani centra za socialno delo, kljub opaznim izboljšavam skozi leta pa še vedno opažajo precej težav pri sodelovanju.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, center za socialno delo, nasilje, šolski prostor, sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 195; Prenosov: 115
Celotno besedilo (2,39 MB) |
