1. Svetovalno delo v dijaškem domu : magistrsko deloMaša Cvilak, 2024, magistrsko delo Opis: Svetovalno delo je eden izmed pomembnih vidikov v življenjih dijakov. To velja v kontekstu šole, za mnoge pa to velja tudi v kontekstu življenja v dijaškem domu. Za dijake, ki svoje življenje začenjajo ali pa nadaljujejo v dijaških domovih, je svetovalna služba lahko, poleg vzgojiteljev, ključnega pomena za njihovo dobro počutje, razvoj ter spopadanje s stiskami.
V teoretičnem delu se dotaknemo ključnih vidikov svetovalnega dela, dijaških domov ter stisk, ki jih mladostniki doživljajo skozi to turbulentno obdobje. V empiričnem delu smo s pomočjo različnih analiz ugotovili, da sta med nalogami svetovalne službe pomembni pomoč dijakom s posebnimi potrebami ter pomoč pri socialnih in ekonomskih stiskah, sta celo najpomembnejši nalogi svetovalnih delavcev po mnenju tistih, ki obiskujejo gimnazijo, najmanj pomembni pa sta po mnenju tistih, ki obiskujejo srednjo strokovno šolo. Ugotovili smo, da se mladostniki najpogosteje srečujejo s stiskami, povezanimi s samopodobo, najredkeje pa s težavami povezanimi z disciplino. Izkazalo se je, da se mladostniki pretežno strinjajo, da svetovalno službo obiskujejo dijaki, ki so problematični, in da si ti dijaki ne želijo, da bi vrstniki vedeli, da obiskujejo svetovalno službo. Raziskava je pokazala, da se dijaki v isti meri, kadar doživljajo stisko, včasih obrnejo na starše, svetovalno službo dijaškega doma ter na prijatelja ali sošolca.
Ključne besede: svetovalno delo, dijaški dom, težave mladostnikov, šolski svetovalni delavci, odnos
Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,71 MB) |
2. Finančna pismenost dodiplomskih in podiplomskih študentov Ekonomsko-poslovne fakultete v MariboruŠpela Ozmec, 2024, diplomsko delo Opis: Finančna pismenost postaja vedno bolj zanimiv predmet raziskovanja, predvsem zaradi svojega vpliva na upravljanje osebnih financ. Obsega znanje in razumevanje finančnih konceptov in finančnih tveganj kot tudi veščine, motivacijo in samozavest za uporabo tega znanja pri finančnih odločitvah. V svetu le eden od treh odraslih razume osnovne finančne koncepte. Zelo pomembno je, da imajo mladostniki in mlajši otroci možnost, da si z denarjem, z upravljanjem denarja ter na splošno z delovanjem znotraj obstoječega finančnega sistema naberejo čim več konkretnih izkušenj. Le na tak način si bodo lahko izboljšali svojo finančno pismenost, kar jim bo olajšalo finančne odločitve in aktivno delovanje znotraj finančnega sistema v odraslosti. Posledice finančne nepismenosti so lahko škodljive, od tega, da se o tem ne poučujejo v šolah, do tega, da je vse večja potreba po finančnem izobraževanju kar starši ne morejo financirati. Finančno izobraževanje je v slovenskem izobraževalnem sistemu vključeno v različne šolske predmete. Pri pregledu šolskih sistemov v Evropi in svetu so v obveznem osnovnošolskem izobraževanju vsebine, ki obravnavajo finančno izobraževanje, vključene v predmet Home Economics ali po naše Gospodinjstvo. Pomen finančnega izobraževanja sicer narašča, vendar bo finančna ozaveščenost prebivalstva uspešna šele, ko bodo vsi spoznali, da so finančno premalo pismeni. Zaradi premalo finančnega izobraževanja v mladosti in premalo zavedanja o koristih stalnega finančnega izobraževanja lahko vodi do zmanjšanja finančnega znanja na delovnem mestu ter v drugih okoljih. Zato je pomembno, da zagotovimo zgodnje priložnosti za postavitev temeljev finančne pismenosti. OECD je vodilna organizacija na področju merjenja finančne pismenosti po vsem svetu, saj je razvila celovita orodja za odrasle in mlade. Za merjenje finančne pismenosti se uporablja zbirka orodij OECD/INFE za odrasle in mlade, katerega vprašalnik vsebuje naslednje elemente: finančno znanje, finančno vedenje in finančni odnos. Glavne ugotovitve so, da so moški bolj finančno pismeni kot ženske. Finančna pismenost se resnično razlikuje glede na demografske dejavnike, kot so starost, izobrazba, spol in dohodek. Finančne vsebine niso dovolj vključene v osnovnošolski in srednješolski izobraževalni program v Sloveniji.
Ključne besede: finančna pismenost, finančno izobraževanje, šolski sistem, finančno znanje, metodologija merjenja finančne pismenosti
Objavljeno v DKUM: 15.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,82 MB) |
3. Posodobitev voznega parka v Šolskem centru Pek d.o.o. : diplomsko deloDejan Teran, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo analizira potrebo po posodobitvi voznega parka Šolskega centra Pek d.o.o., ki se ukvarja s poučevanjem kandidatov za voznike motornih vozil. Vozila, ki jih uporablja Šolski center Pek d.o.o. so na dizelski in bencinski pogon, ki pa negativno vplivajo na okolje, zato se podjetje spogleduje z zamenjavo s prijaznejšimi alternativnimi vozili.
Analiza obstoječega stanja voznega parka kaže, da podjetje uporablja štiri vozila, ki povzročajo onesnaževanje zraka in visoke stroške goriva. Skozi diplomsko delo so predstavljene alternative za zamenjavo voznega parka, pri čemer pa se pojavljajo težave z ukinitvijo vozil na notranje izgorevanje, saj so le ta opremljena z ročnim menjalnik, ki je po aktualni zakonodaji potreben za poučevanje, da lahko kandidati po opravljenem izpitu vozijo tako vozila z ročnim kot avtomatskim menjalnikom. Nadalje smo v predlogi rešitev podali predloge oziroma rešitve za zamenjavo vozil na fosilna goriva, z vozili na električni pogon.
Ključne besede: šolski center, motorna vozila na notranje izgorevanje, vozni park, zamenjava vozil, onesnaževanje
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 247; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,64 MB) |
4. Pomen sodelovanja šolske svetovalne službe s centrom za socialno delo v primerih nasilja : magistrsko deloAna Vok, 2024, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge z naslovom Pomen sodelovanja šolske svetovalne službe s centrom za socialno delo v primerih nasilja na podlagi analizirane literature opisujemo nasilje, vzroke zanj in njegove posledice, oblike nasilja ter nasilje v šolskem prostoru. Nadalje so predstavljeni delo šolske svetovalne službe, glavna področja in funkcije dela ter načela. Predstavljeno je delo šolske svetovalne službe v primerih nasilja in sodelovanje z zunanjimi institucijami, kamor spada tudi center za socialno delo, ki je opisan v nadaljevanju. Teoretični del je zaokrožen s teoretično analizo sodelovanja šolske svetovalne službe s centrom za socialno delo v primerih nasilja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 164 šolskih svetovalnih delavcev iz cele Slovenije. Ugotovljeno je bilo, da se šolski svetovalni delavci večkrat na leto ukvarjajo z različnimi oblikami nasilja, ki ga prijavijo na center za socialno delo. Večina šolskih svetovalnih delavcev dobi ustrezno pomoč in podporo s strani centra za socialno delo, kljub opaznim izboljšavam skozi leta pa še vedno opažajo precej težav pri sodelovanju.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, center za socialno delo, nasilje, šolski prostor, sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 195; Prenosov: 80
Celotno besedilo (2,39 MB) |
5. Prilagoditve šolskih knjižnic za učence s težavami pri branju : magistrsko deloSebastjan Bračič, 2024, magistrsko delo Opis: Šolska knjižnica predstavlja pomemben del šolskega okolja. Z razumevanjem delovanja
šolske knjižnice in težav, ki jih imajo šolski knjižničarji, bolje razumemo tudi potrebe
učencev, ki jo obiskujejo. V magistrski nalogi smo se osredotočili na prilagoditve šolskih
knjižnic za učence s težavami pri branju. Zanimala nas je predvsem perspektiva šolskih
knjižničarjev glede prilagoditev šolskih knjižnic za učence, ki imajo težave pri branju.
V teoretičnem delu naloge smo opredelili motnje branja in pisanja, skupine učencev s
težavami pri branju, šolsko knjižnico, zakonodajno podlago in gradivo, ki je lahko v
pomoč učencem s težavami pri branju.
Za potrebe empiričnega dela naloge smo v mesecu oktobru in novembru 2023 izvedli
raziskavo med 92 šolskimi knjižničarji slovenskih osnovnih šol. Izsledki raziskave kažejo
na to, da šolske knjižnice izvajajo prilagoditve za učence s težavami pri branju, da je
prilagojenega gradiva v knjižnicah anketiranih premalo, da se anketirani ne čutijo dovolj
kompetentne za delo z učenci s težavami in da sodelovanje med učitelji in šolskimi
knjižničarji poteka učinkovito.
Ključne besede: šolska knjižnica, motnje branja, prilagoditve, šolski knjižničarji
Objavljeno v DKUM: 20.02.2024; Ogledov: 335; Prenosov: 62
Celotno besedilo (2,20 MB) |
6. Ozaveščenost šolskih otrok o samopregledovanju kožnih spremembBarbara Kmetec, 2023, diplomsko delo Opis: Koža je naš največji organ, ki ima pomembno zaščitno vlogo. Ker je veliko bolezni, ki se že v začetnih fazah odražajo na koži, je toliko bolj pomembno, da le-to redno opazujemo in ob kakršnih koli spremembah pravočasno ukrepamo. Stroka je enotna, da bi samopregledovanje po pravilu ABCDE moralo postati redna praksa, saj le preventiva omogoča pravočasno prepoznavanje spremenjenih kožnih znamenj, nastanek novih in posvetovanje pri zdravniku. Svetovano je, da si vsak posameznik pregleda kožo celotnega telesa 1x na mesec.
Ključne besede: Kožne spremembe, šolski otroci, sistematski pregledi, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 10.08.2023; Ogledov: 443; Prenosov: 61
Celotno besedilo (3,85 MB) |
7. Inkluzija v italijanskem šolskem sistemu : magistrsko deloPatricija Puhar, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu predstavimo zasnovo italijanskega šolskega sistema, poseben poudarek namenimo vidiku inkluzije učencev s posebnimi potrebami. Italija je ena izmed držav, ki ima skoraj 50-letno tradicijo vključevanja učencev s posebnimi potrebami v redne šole. Pregled začenjamo s prikazom zgradbe šolskega sistema in predstavitvijo zakonodaje, ki ureja inkluzijo v šolskem sistemu. Razmere v šolstvu orišemo s pomočjo mednarodnega preizkusa PISA, katerega rezultati so po našem mnenju dober pokazatelj učinkovitosti šolskega sistema. Opozorimo na prilagoditve, ki so zagotovljene za učence s posebnimi potrebami, in izpostavimo vlogo individualnega izobraževalnega načrta ter prilagojenega načrta poučevanja, ki učencem omogočata ustrezno podporo pri šolanju. Ob tem predstavimo tudi vloge vseh sodelujočih v inkluzivnem šolstvu. S pregledom aktualnih raziskav predstavimo realno stanje v italijanskem šolstvu. V nekaterih pogledih italijanski šolski sistem postavlja smernice, ponekod pa za drugimi državami še nekoliko zaostaja. Še posebej pereča težava italijanskega šolstva je predčasno opuščanje šolanja. Čeprav naj bi italijanski šolski sistem slovel po vključujoči politiki, naslovimo tudi problematiko izključevanja učencev s posebnimi potrebami iz razreda. Pregled šolskega sistema strnemo s primerjavo stanja v slovenskem šolstvu.
Ključne besede: Italija, šolski sistem, inkluzija, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 600; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,10 MB) |
8. Mnenja slovenskih učiteljev o morebitnem uvajanju finskih didaktičnih rešitev v slovenski šolski prostor, s poudarkom na učenju materinščine : magistrsko deloMija Bezgovšek, 2022, magistrsko delo Opis: Finska je s svojim izobraževalnim sistemom na začetku tega stoletja dosegala visoke rezultate na mednarodnih programih PISA (Programme for International Student Assessment) in PIRLS (Progress in International Reading Literacy Study) ter tako vzbudila veliko zanimanja drugod po svetu. Mnogim je in še vedno velja za velik vzor, prav tako tudi v slovenskem prostoru. Želeli bi si, da bi lahko v naš sistem vključili njihove didaktične elemente in tako izboljšali svoje didaktične sposobnosti poučevanja, konkretneje pri materinščini na razredni stopnji, ter s tem pripomogli k dvigu bralne pismenosti v Sloveniji.
Namen raziskave je bil povzeti bistvene razlike med finskim in slovenskim šolskim sistemom, s poudarkom na razlikah pri materinščini na razredni stopnji. Slovenske učitelje smo povabili k razmišljanju o preoblikovanju slovenskega šolskega sistema na razredni stopnji tako, da bi uvedli nekatere finske novosti. Naš glavni namen raziskave je bil spoznati njihov odziv na te spremembe, kako bi po njihovem mnenju implementacija uspela in kaj bi te spremembe prinesle. K sodelovanju smo povabili enajst učiteljev razredne stopnje, od tega pet iz I. vzgojno-izobraževalnega obdobja in šest iz II. vzgojno-izobraževalnega obdobja. Izvedli smo polsturkturiran intervju, jih transkribirali in na koncu analizirali.
Ugotovili smo, da bi bile pri učiteljih generalne spremembe pozitivno sprejete, predvsem spremembe glede učiteljevega ugleda in samostojnega odločanja. Prvine specialnodidaktičnega področja, ki so v slovenskem prostoru že uveljavljene, so bile dobro sprejete. Za tista področja, ki so danes še manj poznana (drama, projektno delo), smo ugotovili, da v slovenskem prostoru primanjkuje didaktičnega znanja. Predlagamo večje populariziranje posameznih področij, da bi v prihodnje učitelji lažje našli ustrezne rešitve.
Ključne besede: slovenski šolski sistem, finski šolski sistem, stališča učiteljev, materinščina
Objavljeno v DKUM: 20.09.2022; Ogledov: 689; Prenosov: 101
Celotno besedilo (9,51 MB) |
9. Dejavniki sekundarne travmatizacije šolskih svetovalnih delavcev : magistrsko deloSinja Kovač Šarčevič, 2022, magistrsko delo Opis: Zaposleni v šolski svetovalni službi se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo s travmatiziranimi učenci/dijaki, nudijo jim podporo in različne intervencije, posledično pa spadajo med najbolj ogrožene skupine za razvoj sekundarnega travmatskega stresa. Gre za še dokaj neraziskan pojav pri omenjeni poklicni skupini, katerega simptomi so skoraj popolnoma skladni s simptomi posttravmatske stresne motnje, le da so ti povezani z izkušnjo neke druge, primarno travmatizirane osebe. Namen magistrskega dela je bil raziskati razširjenost sekundarne travmatizacije šolskih svetovalnih delavcev v Sloveniji in identificirati dejavnike, ki jo napovedujejo. Za poglobljen vpogled v obravnavano problematiko smo uporabili kombinacijo kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja. S slednjim smo poleg omenjenega raziskali tudi, kako šolski svetovalni delavci doživljajo delo z učenci/dijaki, ki so bili izpostavljeni travmi, in kako obravnavane dejavnike doživljajo v praksi. Nazadnje smo preučili še, ali se poročanja šolskih svetovalnih delavcev v intervjujih ujemajo z zbranimi kvantitativnimi podatki. Ugotovili smo, da pojav pri nas ni razširjen v tolikšni meri, kot statistično pomembne dejavnike, ki napovedujejo stopnjo sekundarnega travmatskega stresa pri zaposlenih, pa smo prepoznali stik s posamezniki, ki so bili izpostavljeni travmi, supervizijo, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, skrb zase in samoučinkovitost.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, sekundarni travmatski stres, dejavniki
Objavljeno v DKUM: 21.04.2022; Ogledov: 1098; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,53 MB) |
10. Vloga šolskega pedagoga kot svetovalnega delavca pri razvoju družbene odgovornosti učencevMaša Kolenko, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga predstavlja vključenost družbene odgovornosti v šolsko prakso s strani pedagogov šolskih svetovalnih delavcev. Delo šolskih svetovalnih delavcev temelji na zakonih, pravilnikih in smernicah ter sledi sprejetim nacionalnim vrednotam. Ostaja pa vprašanje, v kolikšni meri se delo pedagogov šolskih svetovalnih delavcev sklada s šolsko doktrino in njenim konceptom ter v kolikšni meri je družbena odgovornost vpeta v njihovo delo. Empirično zaključno delo je zasnovano na šestih intervjujih pedagogov šolskih svetovalnih delavcev iz osnovnih in srednjih šol. Namen je bil preučiti pojmovanje družbene odgovornosti pedagogov šolskih svetovalnih delavcev, pomen družbene odgovornosti, kakor jo zaznavajo pedagogi in oceno šolske prakse z vidika družbene odgovornosti. Uporabljena je deskriptivna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Raziskava je pokazala, da pedagogi velik poudarek pri družbeni odgovornosti dajejo prenosu vrednot na otroke, uresničujejo pa jo ali sami ali v sodelovanju z drugim svetovalnim delavcem, ravnateljem in s starši. Zavedajo se odgovornosti v svojem delu, vendar ločijo med doprinosom družbene odgovornosti v okviru pristojnosti in lastnim doprinosom. Znatnega pomena so jim tudi človeška solidarnost, zavzemanje za lastno avtonomnost, uporaba lastnih načel, postavljanje mej v sodelovanju z drugimi ter sprejemanje in potrditev njihovega dela. Srečujejo se tudi z neodgovornimi praksami v šoli, ki jih rešujejo dolgoročno, preventivno ali kurativno, kot oviro pa navedejo čas in vladavino prava, ki senči bistvo pedagoškega dela.
Ključne besede: šolski svetovalni delavec, pedagog, vzgoja, družbena odgovornost, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno v DKUM: 14.04.2022; Ogledov: 905; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,70 MB) |
