1. Kognitivni in družbenoekonomski dejavniki šolskega uspeha v SlovenijiRudi Klanjšek, Sergej Flere, Miran Lavrič, 2007, izvirni znanstveni članek Opis: Pogojenost šolske uspešnosti kot dejavnika družbenega položaja je bila že od nekdaj v središču sociološkega diskurza. Sociologija je nenehno poudarjala vlogo družbenih in kulturnih dejavnikov v kontekstu posameznikovih učnih, poklicnih in drugih dosežkov, čeprav so nekateri avtorji izven polja sociologije percepcijo družbenega determinizma vztrajno postavljali pod vprašaj. Pričujoči prispevek je na vzorcu slovenskih srednješolcev (n = 1.156) preučil vpliv različnih dejavnikov na šolski uspeh, med katerimi je bil tudi rezultat, ki so ga anketiranci dosegli na testu sposobnosti in ki naj bi odražal njihovo mentalno sposobnost. Rezultati so pokazali, da je šolski uspeh razmeroma šibko povezan z indikatorji družbenoekonomskega položaja; da igrajo socializacijski dejavniki pomembno, a dokaj omejeno vlogo; da prevladuje vpliv spola in mentalne sposobnosti posameznika, ki naj bi bila domnevno biološko pogojena. Ključne besede: družbena neenakost, šolski uspeh, srednješolci, kulturni kapital, družbenoekonomski položaj, spol, mentalne sposobnosti Objavljeno v DKUM: 12.07.2017; Ogledov: 1218; Prenosov: 179
Celotno besedilo (281,06 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Razlike v šolski uspešnosti med fanti in dekleti v slovenskih srednjih šolahNataša Lampret, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo ugotavljali, ali obstajajo razlike v šolski uspešnosti med fanti in dekleti v slovenskih srednjih šolah ter na katerih področjih oziroma pri katerih predmetih se kažejo. Preverjali smo, ali prihaja med dekleti in fanti do razkoraka med šolskimi ocenami in uspehom v razredu ter med (standardiziranimi) izpiti, kot sta matura in poklicna matura. Zanimalo nas je, ali se slovenski fantje in dekleta stereotipno odločajo pri izbiri šolskih predmetov in ali se razlike med spoloma v šolski uspešnosti s starostjo spreminjajo. Ugotavljali smo, ali socializacija (predvsem odnos s starši in njihov nadzor) in samokontrola dijakov in dijakinj vplivata na njihove izobraževalne dosežke. V teoretičnem delu smo najprej opredelili odnos in povezanost med razlikami, neenakostjo, enakostjo in enakopravnostjo. Nato smo razdelali pojem spola, razložili razlike med biološkim in družbenim spolom ter ugotavljali, kako se oblikujejo spolne vloge in kakšen pomen imajo v osebnem in družbenem življenju moških in žensk. Pojasnili smo, kako se meri šolska (ne)uspešnost in kakšne so lahko njene posledice, pri čemer smo posebno pozornost namenili šolskemu osipu, prav tako pa smo analizirali, katere programe in vrste srednješolskega izobraževanja izbirajo fantje in dekleta in ugotavljali, ali se to povezuje s študijskimi in poklicnimi izbirami. Posebno pozornost smo namenili proučevanju razlik v šolskem uspehu glede na spol v tujih in domačih študijah in mednarodnih primerjavah izobraževalnih dosežkov PISA in TIMSS. V empiričnem delu smo analizirali rezultate splošne in poklicne mature v obdobju od leta 2010 do 2015 iz baze podatkov na RIC-u. Primerjali smo ocene, ki so jih dosegli kandidati obeh matur, z ocenami v zaključnem letniku srednje šole glede na spol. Dosežke fantov in deklet smo primerjali v celoti in po posameznih predmetih, vseh obveznih in nekaterih izbirnih – tistih, ki naj bi se tradicionalno povezovali z moškimi in ženskimi področji. Prav tako smo izvedli raziskavo o tem, ali obstajajo razlike v šolski uspešnosti med fanti in dekleti v slovenskih srednjih šolah, med dijaki zaključnih letnikov srednjega strokovnega in gimnazijskega izobraževanja. Slovenski srednješolci in srednješolke se v šolski uspešnosti razlikujejo. V razredu so večinoma uspešnejša dekleta, na splošno in po posameznih predmetih, pa tudi pri izbirnih predmetih, za katere smo menili, da so predvsem fantovska izbira, so dekleta dokazala, da so velikokrat uspešnejša. Pri maturitetnih izpitih so se bolje odrezali fantje. Ugotovili smo, da so si dekleta bližje s starši, predvsem z mamo, in da jih starši tudi v večji meri nadzorujejo kot fante. Dijaki in dijakinje so zadovoljni s šolo; zadovoljni so s pridobljenim znanjem, s podajanjem znanja in z odnosom učiteljev do njih.
Prav tako je naša raziskava pokazala, da so tako fantje kot dekleta motivirani za šolsko delo, da se zavedajo, da je šolanje njihova obveza in da so rezultati v razredu in na maturi odraz njihovega prizadevanja in truda. Ključne besede: šolski uspeh, izobraževalni dosežki, razlike med spoloma, spolni stereotipi, srednješolci in srednješolke Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 2297; Prenosov: 220
Celotno besedilo (3,80 MB) |
3. Vpletenost staršev v otrokovo šolanjeZlatka Cugmas, Nataša Kepe-Globevnik, Jovita Pogorevc, Tina Štemberger, 2010, strokovni članek Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, starši, osnovnošolci, srednješolci, dejavniki vpletenosti, šolski uspeh Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1784; Prenosov: 80
Povezava na celotno besedilo |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |