| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki in s starši po ločitvi
Eva Sobočan, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali vlogo šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki in s starši po ločitvi. V sklopu teoretičnega dela smo opredelili izraz starševstvo in vlogo očeta in matere. Osredotočili smo se na ločitev staršev, kaj to sploh je, kakšna je razširjenost ločitev v Sloveniji ter kakšno je življenje družine po ločitvi. V nadaljevanju nas je zanimalo, kako otrok doživlja ločitev staršev, kaj to zanj pomeni, s kakšnimi težavami se otrok srečuje, opisali čustvene in vedenjske posebnosti otrok ločenih staršev ter razložili in opisali varovalne dejavnike. Na koncu smo se osredotočili še na vlogo šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki in s starši, kako poteka svetovalna dejavnost ter kakšno čustveno in socialno podporo lahko nudi. S pomočjo anketnega vprašalnika smo v empiričnem delu proučili vlogo šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki in s starši po ločitvi. V anketi je sodelovalo 160 osnovnošolskih svetovalnih delavcev. Ugotovili smo, da se občasno srečujejo s težavami otrok po ločitvi, a hkrati opažajo porast ločitev. Prisotna je tudi želja po dodatnih izobraževanjih povezanih z ločitvijo. Zanimalo nas je s kakšnimi težavami se soočajo, če menijo, da so dovolj usposobljeni in ali imajo na šolah dovolj virov podpore za ločene družine.
Ključne besede: ločitev, otrok, starš, šolski svetovalni delavec
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 150; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (999,98 KB)

2.
Pismenost o duševnem zdravju in samoučinkovitost pri šolskih svetovalnih delavcih
Katja Ošlak, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali pismenost o duševnem zdravju ter oceno samoučinkovitosti pri prepoznavi in obravnavi kriznih primerov med šolskimi svetovalnimi delavci na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 232 udeležencev, ki so rešili Vprašalnik pismenosti o depresiji (D lit), Vprašalnik pismenosti o anksioznih motnjah (A lit) ter Lestvico samoučinkovitosti pri oceni in obvladovanju tveganja (RAMSES), od tega je 200 udeležencev odgovorilo tudi na 8 odprtih vprašanj. Ugotovili smo, da med udeleženci prihaja do razlik v pismenosti glede na njihov poklicni profil, in sicer imajo psihologi boljšo pismenost o depresiji in anksioznih motnjah v primerjavi z ostalimi poklicnimi profili. Prav tako psihologi izražajo višjo samoučinkovitost pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Ugotovili smo tudi, da prihaja do pozitivne povezanosti med pismenostjo o depresiji in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov ter med pismenostjo o anksioznih motnjah in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Na našem vzorcu ni prišlo do pozitivne povezanosti med samoučinkovitostjo in leti delovnih izkušenj v šolski svetovalni službi, kot smo predpostavljali na podlagi ugotovitev predhodnih raziskav. Prvih pet hipotez smo v navezavi na rezultate kvantitativnih analiz potrdili, šeste hipoteze pa ne. V sklopu kvalitativnega dela smo pridobili dodatne informacije o različnosti znanj, usposobljenosti, občutkov kompetentnosti in načinov dela šolskih svetovalnih delavcev različnih poklicnih profilov na področju duševnega zdravja. Prav tako smo dobili vpogled v to, kako različne šole pripisujejo različen pomen delu šolske svetovalne službe na področju duševnega zdravja in kako v skladu s tem tudi delujejo. Naša raziskava tako predstavlja pomemben doprinos znanj na področju dela šolske svetovalne službe in duševnega zdravja, ozavešča o pomenu delovanja psihologa v okviru šolske svetovalne službe, ozavešča o najpogostejših težavah šolske svetovalne službe pri delu na področju duševnega zdravja ter navaja smernice za izboljšave v prihodnosti.
Ključne besede: duševno zdravje, pismenost o duševnem zdravju, samoučinkovitost, šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec
Objavljeno: 15.09.2020; Ogledov: 247; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (916,05 KB)

3.
Vloga šolskega svetovalnega delavca na področju razredne klime
Petra Krajnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge opisujemo splošna teoretična izhodišča o razredni klimi. Opisujemo načine merjenja razredne klime, njen vpliv na učno uspešnost in samopodobo učencev ter strategije za vzpostavljanje pozitivne razredne klime. Še posebej se v teoretičnem delu osredotočamo na vlogo, ki jo ima na področju razredne klime šolski svetovalni delavec. Opisujemo njegovo delo na področju razredne klime z različnimi akterji: učenci, učitelji, starši, vodstvom šole in zunanjimi institucijami. V zaključku predstavljamo ovire in težave, s katerimi se šolski svetovalni delavci spopadajo pri svojem delu. V empiričnem delu, v katerem je sodelovalo 175 šolskih svetovalnih delavcev iz celotne Slovenije, predstavljamo rezultate naše raziskave. Ugotavljamo, da šolski svetovalni delavci posvečajo pozornost področju razredne klime, vendar največkrat takrat, kadar težave že nastopijo (npr. konflikti, nasilje) ter jih za pomoč prosijo učitelji. Svetovalni delavci pripomočke za merjenje razredne klime in strategije za vzpostavljanje pozitivne razredne klime poznajo in jih tudi uporabljajo. Preventivno v glavnem ne delujejo, kar je posledica pomanjkanja časa in preobremenjenosti z administrativnim delom.
Ključne besede: razredna klima, šolski svetovalni delavec, učenci, učitelji, starši
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 196; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

4.
Vloga šolskega svetovalnega delavca pri vprašanju enakosti spolov
Andreja Gracej, 2019, magistrsko delo

Opis: Vprašanje spolne neenakosti je danes predmet razprave skoraj na vseh področjih, tako v politiki, v zdravstvu, na samem delovnem mestu in nenazadnje tudi v šolah, kjer se pot do kariere šele začne. Ravno ta zgodnja faza je najbolj pomebna za razvoj posameznika, ki bo strpen do drugih in bo verjel v enakost in enakopravnost vseh. Če tega odnosa ne privzgojimo, lahko hitro zapademo v stereotipno obnašanje do spolov in v predsodke, kar vodi v neenakost med spoloma in prepričanje, da tako mora biti. Naloga svetovalnega delavca v šoli je, da na ta problem opozori, še preden se ta sploh pojavi in težave sprotno rešuje in obenem na to opozarja tudi ves pedagoški tim, s katerim sodeluje. Bolj kot se problema zavedamo, lažje ga tudi rešujemo in razlik med spoloma, ki so neutemeljene, vsaj v tem delu izobraževanja ne bo. Spoznali smo tudi, da je razlik med spoloma v zahodnem svetu čedalje manj, vendar moramo vseeno ostati „na preži”, da se zavedamo, kaj se dogaja drugod po svetu in ne živimo v milnem mehurčku prepričanja, da smo dosegli želeno. Z raziskavo, ki smo jo izvedli, smo sicer ugotovili, da je spolna neenakost tema, ki se svetovalnim delavcem zdi pomembna, a ji svoje pozornosti ne posvečajo toliko, kot jo posvečajo drugim temam, med drugim tudi zaradi tega, ker ti problemi prevladajo nad spolno neenakostjo, ki pa je na šolah večinoma ne opažajo. Prav tako ne opažajo spolnih stereotipov, če pa že, pa so to manjša dejanja, ki ne prevladujejo. Prav tako ne zaznavajo različnih obravnav glede na spol s strani šole ali pedagoških delavcev, sami pa ravnajo podobno v šolski svetovalni službi, kjer posameznike glede istega problema, obravnavajo enako ali se prilagodijo posebnostim vsakega učenca posebej, ne pa glede na spol. Podobno ravnajo, če se v šoli pojavi isti problem najprej pri dekletih in potem pri dečkih. V obeh primerih bi postopali enako ali bi se prilagodili težavi, ki se bi pojavila. Iz tega lahko sklepamo, da spolne neenakosti v osnovnih in srednjih šolah ni zaznati, svetovalni delavci v večini primerov vsakega posameznika obravnavajo enako in ne glede na spol, kar potrdi tudi teoretični del, kjer smo ugotovili, da je Slovenija ena izmed držav, kjer spolne neenakosti ni moč čutiti. Vsaj ne v izobraževanju.
Ključne besede: spolna neenakost, šolski svetovalni delavec, spolni stereotipi, predsodki, enakost, enakopravnost
Objavljeno: 14.02.2019; Ogledov: 590; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

5.
PROFESIONALNA SAMOPODOBA ŠOLSKEGA SVETOVALNEGA DELAVCA
Helena Skarlovnik Casar, 2016, diplomsko delo

Opis: Profesionalna samopodoba šolskega svetovalnega delavca je podoba, ki jo ima o sebi kot profesionalcu v šolski oz. vrtčevski svetovalni službi. Intenzivno si jo začne oblikovati že v času študija in nadaljuje vso delovno dobo do upokojitve, in sicer s pomočjo pridobivanja in poglabljanja kompetenc oz. z neprestanim profesionalnim razvojem. V teoretičnem delu naloge so predstavljene zakonitosti, značilnosti in pogoji profesionalnega razvoja; pričakovane kompetence, sposobnosti in znanja po končanem študiju za delo v šolski svetovalni službi ter zahteve delovnega mesta šolske svetovalne službe. Raziskane so tudi trenutne možnosti izobraževanja in usposabljanja svetovalnih delavcev ter pridobivanja povratnih informacij o strokovnem delu. V empiričnem delu so s pomočjo ankete odgovorjena osrednja vprašanja: kakšna je profesionalna samopodoba šolskih svetovalnih delavcev, ali obstajajo razlike glede na delovno dobo in izobrazbo ter ali obstaja povezava med profesionalno samopodobo in nekaterimi dejavniki profesionalnega razvoja, opisanimi v teoretičnem delu.
Ključne besede: šolski svetovalni delavec, izobraževanje, profesionalni razvoj, kompetence, profesionalna samopodoba, zadovoljstvo na delovnem mestu
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 859; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

6.
VPLIV ZASVOJENOSTI V DRUŽINI NA OTROKE V PRVI IN DRUGI TRIADI OSNOVNE ŠOLE
Veronika Jazbec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali vpliv družinskega in šolskega okolja na posameznikov razvoj bolezni odvisnosti. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, razdeljenim med osebe, ki se zdravijo v Centrih za preprečevanje odvisnosti od prepovedanih drog Celje in Maribor. Na podlagi analize odgovorov 173 oseb, ki se zdravijo zaradi bolezni odvisnosti, večinoma moških, starih med 18 in 45 let, smo dobili odgovore na vprašanja o odvisnosti znotraj družine ter odzive šolskih svetovalnih služb in drugih delavcev šole na težave anketirancev. Pri tem so nas zanimale razlike med dvema starostnima skupinama, starejšo in mlajšo (mejo smo postavili pri 40 letih). Ugotovljeno je bilo, da večji del anketiranih oseb prvega stika z odvisnostjo ni imelo znotraj družine. Kadar so živeli v družini, kjer je bila prisotna odvisnost, je bila oseba s to težavo najpogosteje oče, ki je zlorabljal alkohol. Življenje z odvisnikom so anketiranci že v zgodnjih otroških letih doživljali kot nekaj slabega. Zaradi družinskih razmer so imeli težave v šoli, in sicer tako pri učenju kot tudi v medsebojnih odnosih. Učitelji in strokovni delavci so redko prepoznali problem odvisnosti v njihovih družinah. Večji del anketiranih oseb se z drogami ni srečal v osnovni šoli. Med tistimi, ki so imeli to izkušnjo, je večina spadala v mlajšo starostno skupino. Bili so mnenja, da je bilo v osnovni šoli premalo preventivnih dejavnosti na temo zlorabe drog in da bi ustrezna pomoč s strani zaposlenih v osnovni šoli lahko zmanjšala možnosti za kasnejši razvoj bolezni odvisnosti.
Ključne besede: Zasvojenost, odvisnost, Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, preventiva, transgeneracijski prenos, težave v šoli, ukrepi, šolski svetovalni delavec, učitelj.
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 779; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

7.
POMOČ ŠOLSKEGA SVETOVALNEGA DELAVCA UČITELJU PRI REŠEVANJU VEDENJSKE PROBLEMATIKE V OSNOVNIH ŠOLAH
Mojca Kovačič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opredeljuje vlogo učitelja in šolske svetovalne službe ter njuno medsebojno sodelovanje pri reševanju vedenjske problematike. Teoretični del zajema temeljne pojme in spoznanja šolske kulture, klime, vzgoje, reda, discipline in neprimernega vedenja, socialnih spretnosti ter sodelovanje učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev pri soočanju z vedenjsko problematiko. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med učitelji mestnih in podeželskih šol Podravske in Pomurske regije. Namen empiričnega dela je bil raziskati šolsko klimo, vzgojne dejavnosti, usposobljenost učiteljev za reševanje vedenjske problematike, sodelovanje in oceno sodelovanja učiteljev z drugimi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa, posebej s šolskimi svetovalnimi delavci. Pri omenjenih sklopih smo preverjali obstoj razlik glede na stratum šole in delovno dobo učiteljev. V raziskavi je uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da se učitelji najpogosteje obrnejo po pomoč k šolski svetovalni službi zaradi vzgojnih in disciplinskih problemov. Za uresničevanje vzgojnega načrta se jim zdi najbolj pomembna doslednost in enotnost pri postavljenih pravilih. Večina učiteljev verjame v svojo usposobljenost glede reševanja vedenjske problematike, tisti, ki se ne čutijo dovolj usposobljene, pa si želijo predvsem več praktičnega dodatnega izobraževanja. Ugotovili smo, da so učitelji v splošnem zadovoljni s sodelovanjem s šolsko svetovalno službo na področju vedenjske problematike. Nekoliko bolje pa so ocenili medsebojno sodelovanje učitelji podeželskih šol. Prav tako smo ugotovili, da učitelji vedenjske težave pri učencu velikokrat rešujejo sami, v kolikor je potrebno, pa se na šolskega svetovalnega delavca obrnejo samo po dodatne informacije ali nasvet.
Ključne besede: šolska klima, vzgoja, disciplina, neprimerno vedenje, socialne spretnosti, učitelj, šolski svetovalni delavec, sodelovanje
Objavljeno: 18.06.2012; Ogledov: 2850; Prenosov: 569 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (749,37 KB)

8.
TIMSKO DELO ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV S POUDARKOM NA VZPOSTAVLJANJU STIKA IN SODELOVALNEGA ODNOSA Z UČITELJI
Mateja Žökš, 2010, diplomsko delo

Opis: Šolski svetovalni delavec se s svojim posebnim strokovnim znanjem preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomen način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških, psiholoških in socioloških vprašanj vzgojno—izobraževalnega dela v šoli, da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z zunanjimi institucijami. Eno najpomembnejših sodelovanj je timsko delo z učitelji, kajti učitelji so eden od ključnih povezovalnih elementov med šolskimi svetovalnimi delavci in učenci. Glavni raziskovalni namen pričujoče diplomske naloge je bil poudariti in osvetliti pomen sodelovanja, povezovanja in timskega dela med šolskimi svetovalnimi delavci, učenci, vodstvom šole, drugimi strokovnimi delavci znotraj in zunaj institucije, predvsem pa učitelji. Pomembno je izhajati iz dejstva, da so vsi strokovnjaki, ki vsak iz svojega vidika poznajo učenca, ključni element za njegov uspeh. Izvedli smo raziskavo o sodelovanju med šolskimi svetovalnimi delavci in učitelji, ki je temeljila na vprašalniku, s katerim smo želeli ugotoviti, kakšne izkušnje imajo učitelji in šolski svetovalni delavci z medsebojnim timskim delom, kako se delo v timu razdeli med učitelji in šolskimi svetovalnimi delavci, kje se pojavljajo problemi timskega sodelovanja, kažejo pomanjkljivosti oziroma prednosti timskega dela in v kolikšni meri so pripravljeni timsko delovati. Kot vsebinsko omejitev je nedvomno potrebno navesti dejstev, da je timsko delo šolskega svetovalnega delavca zelo obširna tema. V smislu metodološke omejitve pa je potrebno omeniti, da je bil vzorec premajhen, neeksperimentalen in zato rezultatov ne moremo posploševati, saj vzorec ne odraža vseh značilnosti populacije. Iz raziskave je bilo razvidno, da so menja šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev precej enotna, saj si oboji želijo medsebojnega timskega sodelovanja pri reševanju težav z učenci, kakor tudi osebnih testov. Prednost vidijo predvsem v hitrejši in kakovostnejši rešitvi problema, izmenjavi mnenj ter boljših delovnih odnosih.
Ključne besede: tim, timsko delo, šolsko svetovalno delo, šolski svetovalni delavec, sodelovanje šolskih svetovalnih delavcev z učitelji
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 3313; Prenosov: 449
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

9.
ODNOS ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV DO INTEGRACIJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
Urška Oblak, 2009, diplomsko delo

Opis: Vsaka slovenska šola ima šolsko svetovalno službo, katere delo je usmerjeno k fleksibilnemu prilagajanju šole tako splošnim kot seveda tudi posebnim potrebam vseh učencev. Prav zato je potrebno sodelovanje svetovalnih delavcev pri integraciji otrok s posebnimi potrebami v t. i. »redne« šole, ob tem pa je slednje še pomembno zaradi skrbi za primerno okolje za razvoj teh otrok in za to, ali bodo učitelji brez specialno-pedagoške izobrazbe sposobni tem otrokom ponuditi tisto, kar potrebujejo. Seveda je veliko odvisno od samega odnosa svetovalnega delavca do integracije, saj, če je le-ta negativen, svetovalni delavec sami skrbi za pozitiven odnos šole do otrok s posebnimi potrebami ne bo namenil toliko časa, kot bi bilo potrebno. Ob tem se moramo zavedati dejstva, da informiranje pomembno vpliva zlasti na odpravo predsodkov tako šolskih svetovalnih delavcev kot drugih subjektov na šoli. Tako smo se lotili proučevanja šolske svetovalne službe, njenega dela na sploh in dela v povezavi z otroki s posebnimi potrebami. Ob tem smo raziskali še področje otrok s posebnimi potrebami ter integracijo oziroma inkluzijo. Z raziskavo smo ugotovili osnovna dejstva povezana s položajem otrok s posebnimi potrebami na slovenskih osnovnih in srednjih šolah ter dejstva v povezavi s sodelovanjem in z odnosom šolskih svetovalnih delavcev do otrok s posebnimi potrebami in njihove integracije. Na osnovi raziskanega ocenjujemo, da je sicer odnos slovenskih svetovalnih delavcev do integracije pozitiven, vendar ne v tolikšni meri, kot bi lahko bil, ker mu šolski svetovalni delavci zaradi manj znanja in preobremenjenosti z drugimi opravili namenjajo premalo časa.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec, otroci s posebnimi potrebami, integracija, profili šolskih svetovalnih delavcev, odnos do integracije otrok s posebnimi potrebami.
Objavljeno: 12.10.2009; Ogledov: 3604; Prenosov: 673
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

10.
PROUČEVANJE PROFESIONALNEGA RAZVOJA ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV Z METODO POKLICNE BIOGRAFIJE
Eva Pančur, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Proučevanje profesionalnega razvoja šolskih svetovalnih delavcev z metodo poklicne biografije s teoretičnega vidika obravnava šolsko svetovalno službo, posamezne profile šolskih svetovalnih delavcev ter dejavnike, ki vplivajo na njihov profesionalni razvoj med formalnim izobraževanjem in po formalnem izobraževanju. Namen empiričnega dela v diplomskem delu je bil ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki jih šolski svetovalni delavci sami izpostavljajo kot pomembne za svoj profesionalni razvoj. Pri tem me je zanimalo, kako si sami udeleženci raziskave razlagajo njihov vpliv. Pri raziskovanju je bila uporabljena metoda poklicne biografije, ki je ena izmed metod kvalitativnega raziskovanja, ki nam da vpogled v neko dogajanje, omogoči nam, da razumemo smisel dogodkov, sprememb iz perspektive posameznika. Kot udeleženci raziskave so sodelovali različni profili šolskih svetovalnih delavcev. Ugotovitve so predstavljene v obliki zaključnih misli v sklepnem poglavju diplomskega dela.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec, profesionalni razvoj, kvalitativno raziskovanje, metoda poklicne biografije
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 3395; Prenosov: 574
.pdf Celotno besedilo (915,33 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici