Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga predstavlja vključenost družbene odgovornosti v šolsko prakso s strani pedagogov šolskih svetovalnih delavcev. Delo šolskih svetovalnih delavcev temelji na zakonih, pravilnikih in smernicah ter sledi sprejetim nacionalnim vrednotam. Ostaja pa vprašanje, v kolikšni meri se delo pedagogov šolskih svetovalnih delavcev sklada s šolsko doktrino in njenim konceptom ter v kolikšni meri je družbena odgovornost vpeta v njihovo delo. Empirično zaključno delo je zasnovano na šestih intervjujih pedagogov šolskih svetovalnih delavcev iz osnovnih in srednjih šol. Namen je bil preučiti pojmovanje družbene odgovornosti pedagogov šolskih svetovalnih delavcev, pomen družbene odgovornosti, kakor jo zaznavajo pedagogi in oceno šolske prakse z vidika družbene odgovornosti. Uporabljena je deskriptivna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Raziskava je pokazala, da pedagogi velik poudarek pri družbeni odgovornosti dajejo prenosu vrednot na otroke, uresničujejo pa jo ali sami ali v sodelovanju z drugim svetovalnim delavcem, ravnateljem in s starši. Zavedajo se odgovornosti v svojem delu, vendar ločijo med doprinosom družbene odgovornosti v okviru pristojnosti in lastnim doprinosom. Znatnega pomena so jim tudi človeška solidarnost, zavzemanje za lastno avtonomnost, uporaba lastnih načel, postavljanje mej v sodelovanju z drugimi ter sprejemanje in potrditev njihovega dela. Srečujejo se tudi z neodgovornimi praksami v šoli, ki jih rešujejo dolgoročno, preventivno ali kurativno, kot oviro pa navedejo čas in vladavino prava, ki senči bistvo pedagoškega dela.
Ključne besede: šolski svetovalni delavec, pedagog, vzgoja, družbena odgovornost, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno v DKUM: 14.04.2022; Ogledov: 905; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,70 MB)

Opis: V magistrskem delu smo raziskali pismenost o duševnem zdravju ter oceno samoučinkovitosti pri prepoznavi in obravnavi kriznih primerov med šolskimi svetovalnimi delavci na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 232 udeležencev, ki so rešili Vprašalnik pismenosti o depresiji (D lit), Vprašalnik pismenosti o anksioznih motnjah (A lit) ter Lestvico samoučinkovitosti pri oceni in obvladovanju tveganja (RAMSES), od tega je 200 udeležencev odgovorilo tudi na 8 odprtih vprašanj. Ugotovili smo, da med udeleženci prihaja do razlik v pismenosti glede na njihov poklicni profil, in sicer imajo psihologi boljšo pismenost o depresiji in anksioznih motnjah v primerjavi z ostalimi poklicnimi profili. Prav tako psihologi izražajo višjo samoučinkovitost pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Ugotovili smo tudi, da prihaja do pozitivne povezanosti med pismenostjo o depresiji in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov ter med pismenostjo o anksioznih motnjah in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Na našem vzorcu ni prišlo do pozitivne povezanosti med samoučinkovitostjo in leti delovnih izkušenj v šolski svetovalni službi, kot smo predpostavljali na podlagi ugotovitev predhodnih raziskav. Prvih pet hipotez smo v navezavi na rezultate kvantitativnih analiz potrdili, šeste hipoteze pa ne. V sklopu kvalitativnega dela smo pridobili dodatne informacije o različnosti znanj, usposobljenosti, občutkov kompetentnosti in načinov dela šolskih svetovalnih delavcev različnih poklicnih profilov na področju duševnega zdravja. Prav tako smo dobili vpogled v to, kako različne šole pripisujejo različen pomen delu šolske svetovalne službe na področju duševnega zdravja in kako v skladu s tem tudi delujejo. Naša raziskava tako predstavlja pomemben doprinos znanj na področju dela šolske svetovalne službe in duševnega zdravja, ozavešča o pomenu delovanja psihologa v okviru šolske svetovalne službe, ozavešča o najpogostejših težavah šolske svetovalne službe pri delu na področju duševnega zdravja ter navaja smernice za izboljšave v prihodnosti.
Ključne besede: duševno zdravje, pismenost o duševnem zdravju, samoučinkovitost, šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec
Objavljeno v DKUM: 15.09.2020; Ogledov: 1433; Prenosov: 283
Celotno besedilo (916,05 KB)

Opis: Vprašanje spolne neenakosti je danes predmet razprave skoraj na vseh področjih, tako v politiki, v zdravstvu, na samem delovnem mestu in nenazadnje tudi v šolah, kjer se pot do kariere šele začne. Ravno ta zgodnja faza je najbolj pomebna za razvoj posameznika, ki bo strpen do drugih in bo verjel v enakost in enakopravnost vseh. Če tega odnosa ne privzgojimo, lahko hitro zapademo v stereotipno obnašanje do spolov in v predsodke, kar vodi v neenakost med spoloma in prepričanje, da tako mora biti. Naloga svetovalnega delavca v šoli je, da na ta problem opozori, še preden se ta sploh pojavi in težave sprotno rešuje in obenem na to opozarja tudi ves pedagoški tim, s katerim sodeluje. Bolj kot se problema zavedamo, lažje ga tudi rešujemo in razlik med spoloma, ki so neutemeljene, vsaj v tem delu izobraževanja ne bo. Spoznali smo tudi, da je razlik med spoloma v zahodnem svetu čedalje manj, vendar moramo vseeno ostati „na preži”, da se zavedamo, kaj se dogaja drugod po svetu in ne živimo v milnem mehurčku prepričanja, da smo dosegli želeno. Z raziskavo, ki smo jo izvedli, smo sicer ugotovili, da je spolna neenakost tema, ki se svetovalnim delavcem zdi pomembna, a ji svoje pozornosti ne posvečajo toliko, kot jo posvečajo drugim temam, med drugim tudi zaradi tega, ker ti problemi prevladajo nad spolno neenakostjo, ki pa je na šolah večinoma ne opažajo. Prav tako ne opažajo spolnih stereotipov, če pa že, pa so to manjša dejanja, ki ne prevladujejo. Prav tako ne zaznavajo različnih obravnav glede na spol s strani šole ali pedagoških delavcev, sami pa ravnajo podobno v šolski svetovalni službi, kjer posameznike glede istega problema, obravnavajo enako ali se prilagodijo posebnostim vsakega učenca posebej, ne pa glede na spol. Podobno ravnajo, če se v šoli pojavi isti problem najprej pri dekletih in potem pri dečkih. V obeh primerih bi postopali enako ali bi se prilagodili težavi, ki se bi pojavila. Iz tega lahko sklepamo, da spolne neenakosti v osnovnih in srednjih šolah ni zaznati, svetovalni delavci v večini primerov vsakega posameznika obravnavajo enako in ne glede na spol, kar potrdi tudi teoretični del, kjer smo ugotovili, da je Slovenija ena izmed držav, kjer spolne neenakosti ni moč čutiti. Vsaj ne v izobraževanju.
Ključne besede: spolna neenakost, šolski svetovalni delavec, spolni stereotipi, predsodki, enakost, enakopravnost
Objavljeno v DKUM: 14.02.2019; Ogledov: 1830; Prenosov: 217
Celotno besedilo (2,49 MB)

Opis: V diplomskem delu smo preučevali vpliv družinskega in šolskega okolja na posameznikov razvoj bolezni odvisnosti. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, razdeljenim med osebe, ki se zdravijo v Centrih za preprečevanje odvisnosti od prepovedanih drog Celje in Maribor. Na podlagi analize odgovorov 173 oseb, ki se zdravijo zaradi bolezni odvisnosti, večinoma moških, starih med 18 in 45 let, smo dobili odgovore na vprašanja o odvisnosti znotraj družine ter odzive šolskih svetovalnih služb in drugih delavcev šole na težave anketirancev. Pri tem so nas zanimale razlike med dvema starostnima skupinama, starejšo in mlajšo (mejo smo postavili pri 40 letih). Ugotovljeno je bilo, da večji del anketiranih oseb prvega stika z odvisnostjo ni imelo znotraj družine. Kadar so živeli v družini, kjer je bila prisotna odvisnost, je bila oseba s to težavo najpogosteje oče, ki je zlorabljal alkohol. Življenje z odvisnikom so anketiranci že v zgodnjih otroških letih doživljali kot nekaj slabega. Zaradi družinskih razmer so imeli težave v šoli, in sicer tako pri učenju kot tudi v medsebojnih odnosih. Učitelji in strokovni delavci so redko prepoznali problem odvisnosti v njihovih družinah. Večji del anketiranih oseb se z drogami ni srečal v osnovni šoli. Med tistimi, ki so imeli to izkušnjo, je večina spadala v mlajšo starostno skupino. Bili so mnenja, da je bilo v osnovni šoli premalo preventivnih dejavnosti na temo zlorabe drog in da bi ustrezna pomoč s strani zaposlenih v osnovni šoli lahko zmanjšala možnosti za kasnejši razvoj bolezni odvisnosti.
Ključne besede: Zasvojenost, odvisnost, Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, preventiva, transgeneracijski prenos, težave v šoli, ukrepi, šolski svetovalni delavec, učitelj.
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 1578; Prenosov: 171
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Šolski svetovalni delavec se s svojim posebnim strokovnim znanjem preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomen način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških, psiholoških in socioloških vprašanj vzgojno—izobraževalnega dela v šoli, da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z zunanjimi institucijami. Eno najpomembnejših sodelovanj je timsko delo z učitelji, kajti učitelji so eden od ključnih povezovalnih elementov med šolskimi svetovalnimi delavci in učenci. Glavni raziskovalni namen pričujoče diplomske naloge je bil poudariti in osvetliti pomen sodelovanja, povezovanja in timskega dela med šolskimi svetovalnimi delavci, učenci, vodstvom šole, drugimi strokovnimi delavci znotraj in zunaj institucije, predvsem pa učitelji. Pomembno je izhajati iz dejstva, da so vsi strokovnjaki, ki vsak iz svojega vidika poznajo učenca, ključni element za njegov uspeh. Izvedli smo raziskavo o sodelovanju med šolskimi svetovalnimi delavci in učitelji, ki je temeljila na vprašalniku, s katerim smo želeli ugotoviti, kakšne izkušnje imajo učitelji in šolski svetovalni delavci z medsebojnim timskim delom, kako se delo v timu razdeli med učitelji in šolskimi svetovalnimi delavci, kje se pojavljajo problemi timskega sodelovanja, kažejo pomanjkljivosti oziroma prednosti timskega dela in v kolikšni meri so pripravljeni timsko delovati. Kot vsebinsko omejitev je nedvomno potrebno navesti dejstev, da je timsko delo šolskega svetovalnega delavca zelo obširna tema. V smislu metodološke omejitve pa je potrebno omeniti, da je bil vzorec premajhen, neeksperimentalen in zato rezultatov ne moremo posploševati, saj vzorec ne odraža vseh značilnosti populacije. Iz raziskave je bilo razvidno, da so menja šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev precej enotna, saj si oboji želijo medsebojnega timskega sodelovanja pri reševanju težav z učenci, kakor tudi osebnih testov. Prednost vidijo predvsem v hitrejši in kakovostnejši rešitvi problema, izmenjavi mnenj ter boljših delovnih odnosih.
Ključne besede: tim, timsko delo, šolsko svetovalno delo, šolski svetovalni delavec, sodelovanje šolskih svetovalnih delavcev z učitelji
Objavljeno v DKUM: 14.10.2010; Ogledov: 4058; Prenosov: 577
Celotno besedilo (1,54 MB)