1. Svetovalno delo v dijaškem domu : magistrsko deloMaša Cvilak, 2024, magistrsko delo Opis: Svetovalno delo je eden izmed pomembnih vidikov v življenjih dijakov. To velja v kontekstu šole, za mnoge pa to velja tudi v kontekstu življenja v dijaškem domu. Za dijake, ki svoje življenje začenjajo ali pa nadaljujejo v dijaških domovih, je svetovalna služba lahko, poleg vzgojiteljev, ključnega pomena za njihovo dobro počutje, razvoj ter spopadanje s stiskami.
V teoretičnem delu se dotaknemo ključnih vidikov svetovalnega dela, dijaških domov ter stisk, ki jih mladostniki doživljajo skozi to turbulentno obdobje. V empiričnem delu smo s pomočjo različnih analiz ugotovili, da sta med nalogami svetovalne službe pomembni pomoč dijakom s posebnimi potrebami ter pomoč pri socialnih in ekonomskih stiskah, sta celo najpomembnejši nalogi svetovalnih delavcev po mnenju tistih, ki obiskujejo gimnazijo, najmanj pomembni pa sta po mnenju tistih, ki obiskujejo srednjo strokovno šolo. Ugotovili smo, da se mladostniki najpogosteje srečujejo s stiskami, povezanimi s samopodobo, najredkeje pa s težavami povezanimi z disciplino. Izkazalo se je, da se mladostniki pretežno strinjajo, da svetovalno službo obiskujejo dijaki, ki so problematični, in da si ti dijaki ne želijo, da bi vrstniki vedeli, da obiskujejo svetovalno službo. Raziskava je pokazala, da se dijaki v isti meri, kadar doživljajo stisko, včasih obrnejo na starše, svetovalno službo dijaškega doma ter na prijatelja ali sošolca.
Ključne besede: svetovalno delo, dijaški dom, težave mladostnikov, šolski svetovalni delavci, odnos
Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 45
 Celotno besedilo (1,71 MB) |
2. Dejavniki sekundarne travmatizacije šolskih svetovalnih delavcev : magistrsko deloSinja Kovač Šarčevič, 2022, magistrsko delo Opis: Zaposleni v šolski svetovalni službi se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo s travmatiziranimi učenci/dijaki, nudijo jim podporo in različne intervencije, posledično pa spadajo med najbolj ogrožene skupine za razvoj sekundarnega travmatskega stresa. Gre za še dokaj neraziskan pojav pri omenjeni poklicni skupini, katerega simptomi so skoraj popolnoma skladni s simptomi posttravmatske stresne motnje, le da so ti povezani z izkušnjo neke druge, primarno travmatizirane osebe. Namen magistrskega dela je bil raziskati razširjenost sekundarne travmatizacije šolskih svetovalnih delavcev v Sloveniji in identificirati dejavnike, ki jo napovedujejo. Za poglobljen vpogled v obravnavano problematiko smo uporabili kombinacijo kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja. S slednjim smo poleg omenjenega raziskali tudi, kako šolski svetovalni delavci doživljajo delo z učenci/dijaki, ki so bili izpostavljeni travmi, in kako obravnavane dejavnike doživljajo v praksi. Nazadnje smo preučili še, ali se poročanja šolskih svetovalnih delavcev v intervjujih ujemajo z zbranimi kvantitativnimi podatki. Ugotovili smo, da pojav pri nas ni razširjen v tolikšni meri, kot statistično pomembne dejavnike, ki napovedujejo stopnjo sekundarnega travmatskega stresa pri zaposlenih, pa smo prepoznali stik s posamezniki, ki so bili izpostavljeni travmi, supervizijo, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, skrb zase in samoučinkovitost.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, sekundarni travmatski stres, dejavniki
Objavljeno v DKUM: 21.04.2022; Ogledov: 1098; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,53 MB) |
3. Stres in izgorelost pri šolskih svetovalnih delavcih: vloga delovnih zahtev in supervizijeRoberta Gvozdić, 2020, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil proučiti odnos delovnih zahtev in virov s poklicnim stresom in izgorelostjo pri šolskih svetovalnih delavcih ter pridobiti podrobnejši vpogled v področje supervizije kot enega izmed delovnih virov. V kvantitativni del raziskave je bilo vključenih 176 šolskih svetovalnih delavcev, zaposlenih na osnovnih šolah. Uporabili smo Vprašalnik zaznanega stresa, Vprašalnik za oceno izgorelosti (BAT), Vprašalnik delovnih obremenitev in resursov ter Vprašalnik o bolnikovem zdravju (PHQ-9). Rezultati so pokazali, da delovne obremenitve pozitivno korelirajo s stresom in izgorelostjo, udeleženke kvalitativnega dela raziskave pa kot primer teh izpostavijo predvsem delovne naloge, ki niso neposredno povezane s svetovalno vlogo, in kvantitativno preobremenitev. Na drugi strani se zaznani delovni viri, avtonomija, opora nadrejenih in sodelavcev s stresom in izgorelostjo negativno povezujejo. Medtem ko so delovne obremenitve pozitiven napovednik izgorelosti, slednjo negativno napovedujejo avtonomija in opora sodelavcev. Kljub temu da velika večina svetovalnih delavcev meni, da je supervizija pri njihovem delu potrebna, je zaznati velik razkorak v številu vključenih. Prevladujoči razlog za neudeležbo je, da ta ni omogočena v sklopu institucije. Intervjuvanke zaznavajo velik doprinos supervizije pri delu, med drugim tudi pri obvladovanju poklicnega stresa, vendar rezultati kvantitativnega dela niso pokazali statistično značilnih razlik v stresu in izgorelosti glede na vključenost v proces. Prav tako udeleženost v superviziji ne moderira odnosa med delovnimi obremenitvami in izgorelostjo, medtem ko opora sodelavcev to vlogo izkazuje.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, izgorelost, stres, delovne zahteve in viri, supervizija
Objavljeno v DKUM: 01.09.2020; Ogledov: 1622; Prenosov: 362
Celotno besedilo (1,27 MB) |
4. Vloga šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavamiEva Kosi, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava vlogo šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki jih imenujemo tudi otroci s težavami v socialni integraciji. Ker čustvene in vedenjske težave v šolskem prostoru predstavljajo enega največjih problemov, smo s kvalitativno metodo, in sicer s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, izvedli raziskavo, ki je temeljila na osebnih izkušnjah šolskih svetovalnih delavk. Zanimalo nas je, kako pogosto šolski svetovalni delavci obravnavajo učence s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Ugotovili smo, da se intervjuvane šolske svetovalne delavke z njimi ukvarjajo vsako leto, in sicer z večimi. Nekatere jih obravnavajo večkrat tedensko, druge pa vsakodnevno. Šolske svetovalne delavke menijo, da število otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami narašča. Po njihovih izkušnjah so najpogostejši vzrok/dejavnik nastanka čustvenih in vedenjskih težav pri otrocih razmere v družini. Vplivajo predvsem (permisivna) vzgoja, nezadostna skrb za otroke in pomanjkanje čustvene komponente v odnosu staršev do otrok. Drugi dejavniki, ki jih smatrajo kot vzroke/dejavnike nastanka čustvenih in vedenjskih težav, so: prijatelji, šola, tehnologija, socialna omrežja in mediji. S svojimi obravnavami želijo šolske svetovalne delavke učence s čustvenimi in vedenjskimi težavami naučiti, kako se se spopadati z lastnimi čustvi in kako jih izražati z ustreznim vedenjem. Ta cilj poskušajo doseči z osebnim, toplim odnosom in razvijanjem občutka zaupanja pri učencih. Skušajo jim pomagati pri izboljševanju samopodobe in jih navajati na obveznosti. Otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami obravnavajo individualno, s pomočjo opazovanja, pogovora, nasvetov, nalog, učne pomoči, obveznosti, domačega dela, branja in iger. Pri obravnavi sodeluje več oseb, kar pa se šolskim svetovalnim delavkam zdi ključnega pomena. Sodelujoči, ki jih omenjajo, so: učitelji, razrednik, psiholog, specialni pedagog, socialni pedagog, rehabilitacijski pedagog, ravnatelj, učenec in starši. Sodelovanje vseh vključenih vpliva na uspešnost obravnave otroka s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Pripravljenost staršev za sodelovanje je v večji meri odvisna od tega, ali priznavajo, da ima njihov otrok težave. Starši se formalnih sestankov sicer udeležujejo, običajno pa ne sodelujejo aktivno. Šolske svetovalne delavke menijo, da starost vpliva na težavnost obravnave učencev s čustvenimi in vedenjskimi težavami: višja kot je starost, zahtevnejša je obravnava. Puberteto navajajo kot obdobje, ki je učencem najtežje. Trdijo, da so čustvene in vedenjske težave izjemno problematične v šolskem prostoru, saj ne obstaja samo en, zanesljiv način obravnave, temveč je ta odvisna od posameznega učenca in njegovih vzrokov/dejavnikov nastanka čustvenih in vedenjskih težav. Nekaterim učencem s čustvenimi in vedenjskimi težavami, sodeč po izkušnjah intervjuvanih šolskih svetovalnih delavk, ni mogoče pomagati v okviru šolske svetovalne službe na redni osnovni šoli, zato jih je potrebno napotiti v druge ustanove s prilagojenim programom.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, učenci, čustvene in vedenjske težave, šola, družina
Objavljeno v DKUM: 07.10.2019; Ogledov: 2066; Prenosov: 399
Celotno besedilo (1,01 MB) |
5. Profesionalni razvoj šolskih svetovalnih delavcevJasmina Vandur, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s profesionalnim razvojem šolskih svetovalnih delavcev. Profesionalni razvoj šolskih svetovalnih delavcev je vseživljenjski proces in predstavlja posameznikovo izpopolnjevanje na osebnostnem, poklicnem in socialnem področju. Profesionalni razvoj zajema vse vrste učenja, in sicer od diplomskega in podiplomskega izobraževanja do oblik stalnega strokovnega izpopolnjevanja in neformalnih učnih priložnosti. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Empirično raziskavo smo izvedli na vzorcu 233 šolskih svetovalnih delavcev. Zanimalo nas je, kako pomembne za šolske svetovalne delavce so posamezne dejavnosti profesionalnega razvoja in kako pogosto jih izvajajo. Zanimive razlike smo dokazali med pomembnostjo in pogostostjo izvajanja posameznih dejavnosti profesionalnega razvoja. Šolski svetovalni delavci pomembnost večine dejavnosti ocenjujejo z višjo oceno kot njihovo pogostost izvajanja.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, profesionalni razvoj, dejavniki profesionalnega razvoja, vseživljenjsko učenje
Objavljeno v DKUM: 20.12.2018; Ogledov: 1758; Prenosov: 223
Celotno besedilo (1,08 MB) |
6. SVETOVALNE SPRETNOSTI ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV IN UČITELJEV V OSNOVNI ŠOLI V PREKMURJUTadeja Prša, 2015, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga spada na področje šolskega svetovanja in obravnava svetovalne spretnosti šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev v osnovnih šolah v Prekmurju. V prvem delu smo predstavili splošna izhodišča in dosedanja znanstvena spoznanja o svetovalni službi v osnovni šoli in samo svetovanje. Osrednji del magistrske naloge je namenjen fazam svetovalnega procesa in svetovalnim spretnostim, vse od nedirektivnih (povzemanje) do direktivnih (interpretiranje) svetovalnih spretnosti. Teoretična spoznanja predstavljajo temelje empirične raziskave, ki je predstavljena v drugem delu magistrske naloge. Namen empirične raziskave je bil proučiti uporabo, usposobljenost in uspešnost uporabe svetovalnih spretnosti med šolskimi svetovalnimi delavci in učitelji v osnovni šoli. Po pregledu strokovne literature smo za preučevanje posameznih razlik uporabili χ2-preizkus odvisnih zvez med spremenljivkami, Mann-Whitneyjev preizkus in Kruskal-Wallisov preizkus neodvisnih spremenljivk. Empirična raziskava je bila izvedena v juniju 2015 na šestindvajsetih osnovnih šolah v Prekmurju, v njej je sodelovalo 51 učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev. Temeljne ugotovitve empirične raziskave so: šolski svetovalni delavci pogosteje uporabljajo svetovalne spretnosti kot učitelji; šolski svetovalni delavci so bolj usposobljeni za uporabo svetovalnih spretnosti kot učitelji in so uspešnejši glede uporabe svetovalnih spretnosti. V empiričnem delu raziskave smo potrdili našo predpostavko, da so šolski svetovalni delavci bolj usposobljeni v svetovalnih spretnostih kot učitelji.
Ključne besede: svetovanje, šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavci, svetovalne spretnosti.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2016; Ogledov: 2563; Prenosov: 426
Celotno besedilo (944,96 KB) |
7. Poklicna izgorelost pri šolskih svetovalnih delavcih v osnovni šoliJernej Kovač, Marija Javornik, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Šolski svetovalni delavci so zaradi narave svojega dela pogostokrat v stresu, ta pa se lahko sčasoma ob neustreznem spoprijemanju z njim razvije tudi v poklicno izgorelost. V Sloveniji do zdaj še ni bila narejena nobena raziskava, ki bi ugotavljala zaznavo poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih. Naša raziskava bo zato zapolnila vrzel na področju raziskovanja šolskega svetovalnega dela. V prispevku predstavljamo nekatera teoretična izhodišča o poklicni izgorelosti in rezultate empirične raziskave. Namen empirične raziskave je bil ugotoviti zaznavanje poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih – zanimala nas je stopnja poklicne izgorelosti ter obstoj razlik glede na starost, izobrazbo in prisotnost supervizije. V raziskavi smo analizirali tri dimenzije poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih, in sicer manjšo izpolnjenost, izčrpanost in depersonalizacijo. Rezultati so pokazali, da večina šolskih svetovalnih delavcev dokaj homogeno zaznava povprečno raven poklicne izgorelosti. Znotraj posameznih dimenzij poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih se je izkazalo, da je najmočneje izražen občutek manjše izpolnjenosti. Prav tako se je v raziskavi pokazalo, da do največjih razlik prihaja pri dimenzijah manjša izpolnjenost in čustvena izčrpanost glede na izobrazbo in prisotnost supervizije.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, poklicna izgorelost, čustvena izčrpanost, osnovne šole, manjša izpolnjenost, depersonalizacija
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1923; Prenosov: 266
Celotno besedilo (664,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Vloga šolskih svetovalnih delavcev v času kulturno-ekonomske krizeLaura Rožman, Branka Čagran, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku se osredotočamo na vlogo šolske svetovalne službe pri reševanju kulturne in ekonomske krize. V teoretičnem delu prispevka opredeljujemo naloge, vloge in pomen šolske svetovalne službe oz. šolskih svetovalnih delavcev ter pomen izrazov kulturna in ekonomska kriza. Kot pot iz krize vidimo družbeno odgovornost. V empiričnem delu prispevka predstavljamo rezultate anketne raziskave, ki smo jo izvedli med šolskimi svetovalnimi delavci v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako šolski svetovalni delavci zaznavajo to krizo, kakšno znanje in izkušnje imajo na tem področju ter kako ocenjujejo pomembnost posameznih delavcev na šoli pri reševanju te problematike.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, kulturno-ekonomska kriza, znanje, družbena odgovornost, usposobljenost
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1781; Prenosov: 104
Celotno besedilo (196,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. SODELOVANJE MED ŠOLSKIMI SVETOVALNIMI DELAVCI IN STARŠIMartina Ščernjavič, 2015, magistrsko delo Opis: Danes vzgoja ni le domena družine oz. staršev in izobraževanje ni le domena šole oz. šolskih pedagoških delavcev. Tako družina kot šola se ukvarjata z vzgojo in izobraževanjem otrok, zato bi se morali starši in šolski pedagoški delavci med seboj povezovati in sodelovati. V magistrski nalogi se ukvarjamo s sodelovanjem med starši in šolskimi svetovalnimi delavci, ki predstavljajo del kolektiva šolskih pedagoških delavcev. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili sodelovanje med šolskimi pedagoškimi delavci in starši (tudi sodelovanje med šolskimi svetovalnimi delavci in starši), v empiričnem delu magistrske naloge pa smo predstavili rezultate empirične raziskave o pogledu staršev na sodelovanje med njimi in šolskimi svetovalnimi delavci. Raziskavo, v kateri je sodelovalo 108 staršev, smo izvedli na petih pomurskih osnovnih šolah meseca aprila 2015. Rezultati so pokazali, da starši povezovanje in sodelovanje med njimi in šolskimi svetovalnimi delavci ocenjujejo kot pomembno in koristno. Čeprav smo predpostavljali, da obstajajo razlike glede na starost staršev, pa so rezultati pokazali, da ni tako.
Ključne besede: šolski pedagoški delavci, šolski svetovalni delavci, starši, povezovanje, sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 08.12.2015; Ogledov: 2116; Prenosov: 266
Celotno besedilo (1,39 MB) |
10. SODELOVANJE ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV IN UČITELJEV GEOGRAFIJE V ŠOLIAnja Nosan, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja v teoretičnem delu učitelja v sodobnem učnem procesu, in sicer učitelja geografije, njegovo vlogo in naloge, šolsko svetovalno službo, njeno vlogo in naloge in sodelovanje šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev. Empirični del je narejen na podlagi dveh anketnih vprašalnikov, ki sta bila razposlana po mariborskih osnovnih in srednjih šolah, za šolske svetovalne delavce in učitelje geografije in je razdeljen na štiri dele. Prvi govori o splošnem medsebojnem sodelovanju šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev geografije, drugi govori o medsebojnem sodelovanju v okviru dejavnosti pri izvajanju pouka geografije, tretji je namenjen ocenjevanju delovnih nalog šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev geografije po pomembnosti, četrti pa predstavlja ovire, ki se pojavijo pri sodelovanju in področja boljšega sodelovanja šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev geografije. Analiza odgovorov je pokazala, da šolski svetovalni delavci in učitelji geografije najpogosteje sodelujejo pri vzgojnih in disciplinskih težavah učencev, sledi sodelovanje pri pripravi individualnih programov za učence z učnimi težavami in za učence s posebnimi potrebami. Najredkeje sodelujejo pri pripravah na šolsko ekskurzijo ali terensko delo. Da je sodelovanje redko pri izvajanju pouka, pri pripravi aktivnejših oblik pouka ter pri pripravah na ekskurzijo in terensko delo, govori o tem, da se učitelji geografije za ta del svojega dela počutijo dovolj kompetentne.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, učitelji geografije, medsebojno sodelovanje, pouk geografije, delovne naloge, ovire pri sodelovanju
Objavljeno v DKUM: 13.03.2015; Ogledov: 2083; Prenosov: 167
Celotno besedilo (1,25 MB) |
