| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
UČITELJEV POGLED NA SODELOVANJE ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV IN UČITELJEV V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI
Tjaša Purgaj, 2009, diplomsko delo

Opis: Vsak otrok v sebi skriva določen zaklad, ki ga je v šolskem prostoru potrebno odkriti in razvijati naprej. Da je otroku omogočen celostni razvoj osebnosti in njegovih potencialov, je potrebno sodelovanje vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa. V diplomskem delu smo se osredotočili na sodelovanje učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev, saj so ti v največji meri odgovorni za ustvarjanje ustrezne klime in pogojev za zdrav razvoj otroka v šoli. V teoretičnem delu smo predstavili šolsko svetovalno službo, njene dejavnosti in ciljne skupine, s katerimi sodeluje v procesu svetovanja. Izpostavili smo sodelovanje z učitelji, raziskali, kakšne so možnosti za sodelovanje, predstavili proces posvetovanja in pogledali, kje lahko najdemo možne ovire za sodelovanje. V empiričnem delu diplomske naloge smo raziskali, kako učitelji osnovnih in srednjih šol vidijo, razumejo in ocenjujejo sodelovanje s svetovalnimi delavci na šoli. Ugotovili smo, da je sodelovanje dobro in da so učitelji zadovoljni z dobljeno pomočjo svetovalne službe. Največkrat se učitelji na svetovalne delavce obračajo zaradi učencev s posebnimi potrebami in zaradi vedenjskih težav učencev. Kot možne ovire za sodelovanje so učitelji najpogosteje navajali preobremenjenost tako njih samih kot svetovalnih delavcev in nepripravljenost učiteljev za tak način dela. Ocenjujemo torej, da bi svetovalni delavci morali bolj spodbujati in pritegniti učitelje za posvetovalni način dela, učitelji pa bi se morali začeti zavedati, da le skupno sodelovanje obeh podsistemov na šoli prinaša pozitivne rezultate v razvoju, napredku in učenju učencev.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavci, učitelji, sodelovanje, posvetovanje, ovire za sodelovanje, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno: 04.01.2010; Ogledov: 3375; Prenosov: 452
.pdf Celotno besedilo (793,18 KB)

2.
SODELOVANJE MED RAZREDNIM UČITELJEM IN ŠOLSKO SVETOVALNO SLUŽBO
Metka Kolar, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Sodelovanje med ljudmi je danes vsekakor eno izmed pomembnejših dejavnosti na vseh področjih človekovega delovanja. Predvsem je sodelovanje pomembno tudi pri oblikovanju vzgojno-izobraževalnega procesa, torej v šolstvu. Vsi udeleženci, ki se na najrazličnejše načine vključujejo v vzgojo in izobraževanje otrok, morajo prioritetno zagotoviti in omogočiti celosten ter optimalen razvoj otrokove osebnosti. Iz tega vidika je izrednega pomena sodelovanje med razrednimi učitelji in delavci šolske svetovalne službe, na katerega smo se osredotočili v diplomskem delu. Oboji imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju šolske klime in otrokovega počutja v šoli. V teoretičnem delu smo predstavili šolsko svetovalno službo ter njeno sodelovanje z ostalimi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa. Osredotočili smo se predvsem na sodelovanje z učitelji, raziskali načine sodelovanja med njimi in navedli nekaj predlogov za uspešnejše sodelovanje. V empiričnem delu smo raziskali načine sodelovanja in zadovoljstvo sodelovanja pri obojih, torej tako pri šolski svetovalni službi kot tudi pri učiteljih. Ugotovili smo, da so oboji zadovoljni z delom drugih, da med seboj pogosto sodelujejo ter se ukvarjajo predvsem z učnimi težavami učencev.
Ključne besede: Šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavci, načela za delo šolske svetovalne službe, učitelj razrednega pouka, sodelovanje, načini sodelovanja, posvetovanje.
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 3431; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (493,01 KB)

3.
SODELOVANJE ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE Z VODSTVOM ŠOLE NA ŠTUDIJI PRIMERA
Janja Vogrin, 2010, diplomsko delo

Opis: Šolska svetovalna služba in vodstvo šole sta najmanjša, a zelo pomembna podsistema šole s številnimi obveznostmi in širokim delovnim področjem. Ravnatelj je postavljen na čelo šole kot njen poslovni in pedagoški vodja in s tem v eni osebi združuje številne naloge, ki so vezane na vzgojno-izobraževalni proces in zagotavljanje pogojev zanj. Predvsem v vzgojno-izobraževalne naloge je pogosto vključena tudi šolska svetovalna služba, ki sodeluje z vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa in je integrirana v različna področja dela šole. V diplomskem delu smo opisali glavne naloge šolske svetovalne službe in vodstva šole, izpostavili pa smo tudi konkretna področja, na katerih podsistema sodelujeta. Ugotovili smo, da ravnatelji šolski svetovalni službi pogosto poverjajo naloge v zvezi z vzpostavljanjem in ohranjanjem stikov z javnimi strokovnimi zavodi, sodelovanje s starši in oblikovanje oddelkov. Zaradi razlik v konkretnih potrebah šole seveda prihaja do poverjanja različnih nalog, ki so včasih odvisne tudi od strokovnega profila šolskih svetovalnih delavcev. V empiričnem delu smo opravili študijo primera na Osnovni šoli Radlje ob Dravi in ugotovili, da vodstvo te šole uspešno sodeluje s šolsko svetovalno službo, ki je vključena v vsa za njeno stroko relevantna področja dela šole, hkrati pa kljub nekaterim poverjenim nalogam ni preobremenjena, saj je na prvem mestu še vedno neposredno delo z otroki. Pri tem ima vso podporo vodstva šole.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavci, vodstvo šole, ravnatelj, pedagoški vodja, menedžer, sodelovanje, poverjanje, študija primera
Objavljeno: 29.03.2011; Ogledov: 2196; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
VLOGA IN POMEN ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE PRI OBRAVNAVI MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI
Suzana Kovše, 2010, diplomsko delo

Opis: Vrstniško nasilje ni nov pojav, obstaja že precej časa, le da se o njem dolgo ni govorilo. Ker postaja vse bolj resen problem, ga šole poskušajo zmanjšati. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo šolski svetovalni delavci, saj so pogosto prvi, kamor se žrtve vrstniškega nasilja zatečejo po pomoč. Tako smo se lotili proučevanja vloge in pomena šolske svetovalne službe pri obravnavi medvrstniškega nasilja v osnovni in srednji šoli. V teoretičnem delu smo predstavili medvrstniško nasilje, njegove oblike in značilnosti vpletenih, šolsko svetovalno službo, vlogo šolske svetovalne službe pri obravnavi medvrstniškega nasilja ter ukrepe preprečevanja nasilja med vrstniki tako doma kot v tujini. V empiričnem delu diplomske naloge smo raziskali, ali se svetovalni delavci pogovarjajo z učenci o medvrstniškem nasilju, ali poskušajo preprečiti nasilje na šoli, ali pripravljajo delavnice, seminarje, predavanja na temo vrstniškega nasilja, ali osveščajo udeležence vzgojno-izobraževalnega procesa o vrstniškem nasilju. Šolski svetovalni delavci morajo delovati tako preventivno kot tudi kurativno. Imeti morajo nizko toleranco za vrstniško nasilje in biti nanj visoko občutljivi. Da v primeru vrstniškega nasilja pravilno reagirajo, se morajo nenehno izobraževati in izpopolnjevati svoje znanje. Ostale udeležence vzgojno-izobraževalnega procesa morajo osveščati o vrstniškem nasilju, njegovi resnosti in posledicah tako za žrtve kot tudi nasilneže. Pomembno je, da učencem pokažejo, da nasilja ne podpirajo, in da so na voljo, ko jih bodo potrebovali. Prizadevati si morajo za dobre odnose z učenci in ohranjati njihovo zaupanje.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavci, medvrstniško nasilje, bullying, trpinčenje, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 3584; Prenosov: 439
.pdf Celotno besedilo (561,79 KB)

5.
SOCIOLOŠKI VIDIKI IZPOSTAVLJENOSTI SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV NASILJU V DRUŽINI IN MOŽNOSTI UKREPANJA
Ksenija Domiter Protner, 2012, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo obravnavali značilnosti problematike izpostavljenosti otrok, predvsem pa mladostnikov, nasilju v družini v različnih zgodovinskih obdobjih. S komparativno analizo in pregledom empiričnega raziskovanja tako v globalnem kot v slovenskem okolju, smo opravili tudi pregled socioloških teoretskih pristopov na tem področju, kot tudi značilnosti slovenske zakonodaje in prakse. Predstavili smo značilne preventivne pristope v nekaterih drugih državah in možnosti preventivne dejavnosti v Sloveniji. Izpostavili smo vlogo in možnosti šole pri preprečevanju izpostavljenosti otrok in mladostnikov nasilju v družini. Namen empiričnega dela disertacije je bil zapolnitev vrzeli na področju raziskovanja izpostavljenosti slovenskih mladostnikov nasilju v družini. Osredotočili smo se na srednješolsko populacijo in med 1200 srednješolci, izbranimi v raziskovalni vzorec, anketirali 1087 srednješolcev iz vseh slovenskih regij. V drugi raziskovalni vzorec pa smo vključili šolske svetovalne delavce iz 100 slovenskih srednjih šol in anketirali 60 šolskih svetovalnih delavcev. Potrdili smo naše predvidevanje, da je obseg izpostavljenosti slovenskih srednješolcev nasilju v družini bistveno večji, kot ga prikazujejo uradni statistični podatki. Delež naših srednješolcev, ki so izpostavljeni različnim oblikam nasilja v družini, je visok (40,2 %) in neodvisen od spola žrtve. Med oblikami nasilja, ki so jim srednješolci izpostavljeni v svoji družini, smo potrdili prevladovanje psihičnega nasilja. Izpostavljenost srednješolcev nasilju v družini je značilna za družine vseh družbenih slojev, vendar predstavlja nizek socialno-ekonomski status družine, predvsem pa slabo materialno stanje družine, značilni rizični dejavnik. Rezultati kažejo, da večina srednješolcev, ki so izpostavljeni nasilju v družini, ne prepoznava prisotnosti nasilja v svoji družini in ne išče pomoči. Senzibilnost šolskih strokovnih delavcev za prepoznavanje izpostavljenosti srednješolcev nasilju v družini in nadaljnje prijave je zelo različna. Pomembni oviri za prijavo sta vrednotenje zasebnosti družine in strah srednješolcev pred prijavo. Pri obravnavi problematike izpostavljenosti srednješolcev nasilju v družini pa izstopa problem nezadostnega medinstitucionalnega sodelovanja. Na osnovi spoznanj teoretičnega in empiričnega dela disertacije smo oblikovali predlog socialnoekološkega preventivnega modela preprečevanja izpostavljenosti otrok in mladostnikov nasilju v družini.
Ključne besede: nasilje v družini, srednješolci, mladostniki, starši, šolski svetovalni delavci, šola, preventiva
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 2925; Prenosov: 616
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

6.
SODELOVANJE ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV IN UČITELJEV GEOGRAFIJE V ŠOLI
Anja Nosan, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja v teoretičnem delu učitelja v sodobnem učnem procesu, in sicer učitelja geografije, njegovo vlogo in naloge, šolsko svetovalno službo, njeno vlogo in naloge in sodelovanje šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev. Empirični del je narejen na podlagi dveh anketnih vprašalnikov, ki sta bila razposlana po mariborskih osnovnih in srednjih šolah, za šolske svetovalne delavce in učitelje geografije in je razdeljen na štiri dele. Prvi govori o splošnem medsebojnem sodelovanju šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev geografije, drugi govori o medsebojnem sodelovanju v okviru dejavnosti pri izvajanju pouka geografije, tretji je namenjen ocenjevanju delovnih nalog šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev geografije po pomembnosti, četrti pa predstavlja ovire, ki se pojavijo pri sodelovanju in področja boljšega sodelovanja šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev geografije. Analiza odgovorov je pokazala, da šolski svetovalni delavci in učitelji geografije najpogosteje sodelujejo pri vzgojnih in disciplinskih težavah učencev, sledi sodelovanje pri pripravi individualnih programov za učence z učnimi težavami in za učence s posebnimi potrebami. Najredkeje sodelujejo pri pripravah na šolsko ekskurzijo ali terensko delo. Da je sodelovanje redko pri izvajanju pouka, pri pripravi aktivnejših oblik pouka ter pri pripravah na ekskurzijo in terensko delo, govori o tem, da se učitelji geografije za ta del svojega dela počutijo dovolj kompetentne.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, učitelji geografije, medsebojno sodelovanje, pouk geografije, delovne naloge, ovire pri sodelovanju
Objavljeno: 13.03.2015; Ogledov: 838; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

7.
Model individualne supervizije za svetovalne delavce na osnovnih šolah
Jernej Kovač, 2012, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava stres, poklicno izgorelost in supervizijo pri šolskih svetovalnih delavcih in ima dvodelno strukturo. V prvem delu avtor predstavi splošna izhodišča svetovalne službe v osnovni šoli in dosedanja znanstvena spoznanja o stresu, poklicni izgorelosti in superviziji. Pričujoča spoznanja predstavljajo temeljno podstat empirične raziskave, predstavljene v drugem delu doktorske disertacije, katere temeljni namen je bil proučiti učinkovitost supervizije po relacijsko družinskem modelu z vidika zaznave stresa in poklicne izgorelosti šolskih svetovalnih delavcev. Temeljne ugotovitve empirične raziskave, izvedene v obdobju od januarja 2011 do decembra 2011, v kateri je sodelovalo 88 svetovalnih delavcev v osnovnih šolah, so, da večina šolskih svetovalnih delavcev ocenjuje svoje delo kot zmerno in močno stresno. Za najbolj stresne so se izkazale delovne naloge, ki se navezujejo na delo s starši in učenci, ki imajo vedenjske težave, zunanji nadzor (inšpekcija) in delo z dokumentacijo. Rezultati so tudi pokazali, da šolski svetovalni delavci, ki so v svoji delovni praksi že bili deležni supervizije, zaznavajo manj stresa kot tisti, ki supervizije še niso bili deležni. Tako je bila v empirični raziskavi potrjena avtorjeva predpostavka o pozitivnem vplivu supervizije na zaznavo stresa, saj se je ta po supervizijskih srečanjih zmanjšala, medtem ko se zaznava poklicne izgorelosti po supervizijskih srečanjih ni pomembno spremenila.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, stres, poklicna izgorelost, supervizija, relacijsko družinski model
Objavljeno: 04.03.2013; Ogledov: 2132; Prenosov: 457
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

8.
SAMOMORILNOST MED MLADIMI IN VLOGA ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE
Petra Šešerko Viličnjak, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja samomorilnost med mladostniki in vlogo šolske svetovalne službe. Zanimajo nas dejavniki tveganja za samomorilno vedenje med mladimi, kako se ti vedejo in ali iščejo pomoč. Opozorili bi radi, da imajo pri preprečevanju samomorilnosti veliko vlogo starši in šola. V empiričnem delu smo opravili intervjuje s šestimi svetovalnimi delavkami, ki so se že srečale s primeri samomorilnosti oz. samomorilnimi mislimi mladostnikov. Ugotovili smo, da takšni mladostniki ne iščejo pomoči sami, zato je pomembno, da so učitelji in svetovalni delavci pozorni na spremembe vedenja pri mladostnikih in da znajo pravilno ukrepati in jim pomagati.
Ključne besede: samomorilnost, samomorilne misli, mladostniki, šola, šolski svetovalni delavci
Objavljeno: 06.03.2013; Ogledov: 1763; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (659,05 KB)

9.
STALIŠČA ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV O POTREBAH SUPERVIZIJE PRI ŠOLSKEM SVETOVALNEM DELU
Ljiljana Regojević, 2014, magistrsko delo

Opis: Šolski svetovalni delavci se pri svojem delu srečujejo z raznolikimi situacijami, katerih rešitev vedno ne poznajo. Njihovo delo je pestro in psihično obremenjujoče, zato jim je potrebno zagotoviti pomoč za bolj kakovostno opravljanje dela. Prav supervizija predstavlja koristno metodo pomoči, skozi katero je udeležencem omogočena profesionalna in osebnostna rast, psihična razbremenitev ter iskanje novih rešitev in izmenjava izkušenj. V teoretičnem delu se avtor podrobno seznani s procesom supervizije, v empiričnem delu pa ugotavlja, kakšen pomen ima supervizija za delo šolskih svetovalnih delavcev, v kolikšni meri se pojavljajo potrebe po superviziji pri njihovem delu, kakšna so njihova stališča, mnenja in izkušnje. Rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 113 šolskih svetovalnih delavcev v maju 2014, kažejo na veliko potrebo po superviziji. Izkazalo se je, da šolski svetovalni delavci imajo s supervizijo precej dobre izkušnje in pozitivna stališča do nje. Temeljne ugotovitve opozarjajo na problem udeleževanja v supervizijo, saj pri nas takšen pristop pomoči še vedno ni dovolj razširjen oziroma finančno dovolj dostopen. Omeniti velja še ugotovitev, da več kot polovica anketiranih šolskih svetovalnih delavcev še nikdar ni prejemala supervizijske pomoči, pri svojem delu pa jih nekaj manj kot pol sploh ne prejema nikakršne oblike pomoči.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, stališče, supervizija, supervizijski proces, supervizor, supervizant
Objavljeno: 25.09.2014; Ogledov: 758; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (529,03 KB)

10.
VZPOSTAVLJANJE KOMUNIKACIJSKEGA MOSTU Z UČENCI PRI UČITELJIH IN SVETOVALNIH DELAVCIH
Marjeta Marković, 2014, magistrsko delo

Opis: V pričujoči magistrski nalogi smo preučili, na kakšen način učitelji in svetovalni delavci razumejo pomen dobre komunikacije, s katerimi težavami se najpogosteje ukvarjajo, katere so obstoječe komunikacijske tehnike, ki jih uporabljajo pri svojem delu, katere so oblike vzpostavljenih komunikacijskih odnosov, kakšen je pogled na medsebojno sodelovanje in potrebe po nadaljnjem strokovnem izobraževanju in usposabljanju. V prvem delu naloge smo se osredotočili na opredelitev vzgojno-izobraževalne komunikacije, svetovanja, šolskega svetovalnega dela, posebno pozornost pa smo namenili tudi sodelovalnem odnosu med učitelji in svetovalnimi delavci ter potrebam po dodatnem strokovnem izobraževanju in usposabljanju. Pričujoča spoznanja so predstavljala izhodišče za empirično raziskavo, ki smo jo predstavili v drugem delu magistrskega dela. Po pregledu literature na temo komunikacije, smo za preučevanje posameznih razlik uporabili χ2-preizkus odvisnih zvez med spremenljivkami, Mann-Whitneyjev in Kruskal-Wallisov preizkus neodvisnih vzorcev. Nekatere od temeljnih ugotovitev raziskave, izvedene v maju 2014, v kateri je sodelovalo 56 učiteljev in 20 svetovalnih delavcev iz osnovnih šol v Koroški regiji, so naslednje: učitelji se pogosteje kot svetovalni delavci ukvarjajo s problemi, ki jih imajo učenci s sošolci; svetovalni delavci se pogosteje kot učitelji ukvarjajo z učenci, ki so jih na pogovor poslali drugi učitelji in ravnatelj; svetovalni delavci se pogosteje kot učitelji poslužujejo komunikacijskih tehnik poudarjanja pomembnih izjav, razjasnjevanja z vprašanji, aktivnega poslušanja in povzemanja oz. sumiranja; starejši učitelji pogosteje kot mlajši sodelujejo s svetovalnimi delavci; starejši svetovalni delavci pogosteje kot mlajši sodelujejo z učitelji; svetovalni delavci, ki so zaposleni krajši čas, pogosteje izražajo potrebo po dodatnem izobraževanju. V prihodnjih raziskavah bi bilo zanimivo preučiti omenjeno tematiko v širšem narodnem in mednarodnem kontekstu, vanje pa bi bilo v posameznih segmentih dobro vključiti še vidik učencev.
Ključne besede: učitelji, šolski svetovalni delavci, komunikacijski odnos, težave, komunikacijske tehnike, sodelovanje, dodatno strokovno izobraževanje.
Objavljeno: 27.10.2014; Ogledov: 912; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici