SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Razvoj osnovne šole Bistrica ob Sotli : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Anita Kunst, 2006, diplomsko delo

Ključne besede: osnovna šola, šolski sistemi, zakonodaja
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 2702; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (376,17 KB)

3.
PRIMERJALNA ANALIZA POUČEVANJA NARAVOSLOVNIH IN DRUŽBOSLOVNIH VSEBIN V PRVEM TRILETJU SLOVENSKE OSNVNE ŠOLE IN V PRVIH TREH RAZREDIH OSNOVNE ŠOLE V TEANECKU, ZDA
Tanja Luskar, 2012, diplomsko delo

Opis: Slovenija in ZDA sta državi na dveh različnih kontinentih in se v marsičem razlikujeta. Ravno zaradi tega me je zanimalo, ali sta si tako zelo različni v izobraževanju otrok v prvih treh letih osnovnega šolanja. Podobnosti in razlike so opisane v tej diplomski nalogi. V diplomski nalogi, ki je razdeljena na dva dela, sem v teoretičnem delu najprej predstavila šolski sistem in njegovo zgodovino, cilje ter program osnovnošolskega izobraževanja, učne načrte za spoznavanje okolja v Sloveniji ter družboslovje in naravoslovje v ZDA. Na podlagi teoretičnih dejstev in lastnih izkušenj sem v drugem delu diplome primerjala, kakšne so podobnosti in razlike pri poučevanju naravoslovnih in družboslovnih vsebin v prvih treh razredih v Sloveniji in v Teanceku v ZDA. Naredila sem primerjavo ciljev prvega, drugega in tretjega razreda pri predmetu spoznavanje okolja v slovenski osnovni šoli in ciljev male šole, prvega in drugega razreda pri predmetih naravoslovja (Science) in družboslovja (Social Studies) ameriške osnovne šole. Ugotovila sem, da je izobraževanje glede na vsebino in število ciljev, ki jih poučujejo slovenski in ameriški učitelji, primerljivo.
Ključne besede: Slovenija, ZDA, šolski sistemi, učni načrt, spoznavanje okolja, naravoslovje, družboslovje, razredna stopnja.
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 2624; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

4.
5.
6.
Načrtovanje fleksibilnega izobraževalnega procesa
Martin Kramar, 2007, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, izobraževalni proces, načrtovanje pouka, Slovenija, šolski sistemi, didaktika, fleksibilnost, učni načrti
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 968; Prenosov: 46
URL Povezava na celotno besedilo

7.
8.
MEŠČANSKA ŠOLA NA SLOVENSKEM V ČASU KRALJEVINE SHS/JUGOSLAVIJE S POUDARKOM NA MEŠČANSKI ŠOLI PTUJ
Mojca Šemnički, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o meščanski šoli na Slovenskem. V prvem delu naloge je tako predstavljen razvoj meščanske šole od časa avstro-ogrske monarhije do konca druge svetovne vojne, ko so meščansko šolo pri nas ukinili. Drugi del naloge se osredotoča na prikaz razvoja Meščanske šole Ptuj. Cilji diplomske naloge so tako ovrednotiti pomen meščanske šole v takratnih šolskih sistemih, predstaviti razmišljanja nekaterih pomembnih takratnih pedagogov o pomenu meščanske šole za takratno izobraževanje ter orisati in ovrednotiti pomen Meščanske šole Ptuj za izobraževanje mladine na Ptuju in v okolici. Večji del naloge temelji na primarnih virih iz zgodovinskih arhivov, ki bralcu omogočajo poglobljeno predstavo razvoja meščanske šole ter šolstva na Slovenskem v času avstro-ogrske monarhije in obdobja med obema svetovnima vojnama.
Ključne besede: Ključne besede: meščanska šola, Meščanska šola Ptuj, avstro-ogrska monarhija, obdobje med svetovnima vojnama, šolski sistemi, izobraževanje mladine, razvoj šolstva na Slovenskem.
Objavljeno: 04.06.2013; Ogledov: 2237; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (9,63 MB)

9.
Družbene neenakosti in terciarno izobraževanje na Slovenskem
Sergej Flere, Miran Lavrič, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtorja v daljšem časovnem obdobju raziskujeta razmerje med družbenimi neenakostmi in šolanjem na terciarni ravni v Sloveniji. Pri tem upoštevata tudi vplive šolskih reform in politike v času več desetletij. Ugotovita, da se vpliv družbenih neenakosti na možnosti vstopanja v vrste študentov v zadnjem času zmanjšuje, in sicer predvsem kot posledica ekspanzije števila šolajočih se na terciarni ravni. Šolska in socialna politika in celo financiranje imajo pri tem le majhno vlogo. Kaže, da se, kljub izmerjenemu občutnemu zmanjševanju, družbene neenakosti pri šolanju še vedno izražajo in skozenj reproducirajo. Do izraza pa najverjetne je prihajajo tudi nove oblike socialnih neenakosti, s katerimi si privilegirani sloji zagotavljajo lastno reprodukcijo.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, družbena slojevitost, družbene neenakosti, visokošolski študij, šolanje, družbeni položaj, šolski dosežki, izobraževalni sistemi, kulturna reprodukcija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 300; Prenosov: 46
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Odnos do likovnih motivov desetletnikov v evropskih šolskih sistemih
Anja Žmahar, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali odnos do likovnih motivov na razredni stopnji osnovnih šol v evropskih šolskih sistemih. Namen raziskave je bil preveriti odnos učencev, tako pri dečkih kot deklicah, do motivov pri prikazanih sklopih reprodukcij umetniških del. Prav tako smo spremljali preference likovnih motivov učencev v različnih evropskih šolskih sistemih. Pri tem pa želeli preveriti, kako na preference vpliva dejavnik spola in okolja oz. države, iz katere prihajajo učenci. V posameznih sklopih predstavljene reprodukcije upoštevajo likovne pojme iz učnih načrtov. V teoretičnem delu smo predstavili pomen pouka likovne umetnosti v osnovni šoli in značilnosti likovne umetnosti v vzgojno-izobraževalnem procesu. Dotaknili smo se tudi ciljne naravnanosti likovne umetnosti ter vloge učencev pri pouku le-te. Predstavili smo načrtovanje likovne umetnosti ter značilnosti likovne naloge in njene sestavine. Posebno poglavje je namenjeno motivu, kjer smo predstavili tudi vrste motivov ter primernost motivov, ki jih lahko učenci pri pouku likovne umetnosti realizirajo na razredni stopnji primarnega izobraževanja. Naša raziskava je potekala v štirih evropskih državah, in sicer v Sloveniji, Belgiji, Španiji in na Nizozemskem. Posebno poglavje smo namenili tudi kratkemu povzetku vloge likovne umetnosti v elementarnem izobraževanju v tujih državah. Natančneje smo predstavili bistvene značilnosti posameznih učnih načrtov za likovno umetnost. Na koncu smo zapisali še nekaj o preferencah do likovnih motivov, povzeli ugotovitve dosedanjih raziskav in opisali reprodukcije umetniških del, ki smo jih vključili v raziskavo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate izvedene raziskave, v kateri so bili udeleženi deset let stari učenci iz štirih evropskih držav. Z rezultati raziskave smo potrdili tezo, da je spol pri izbiri umetniških reprodukcij, ki jih predstavljamo učencem, ključnega pomena in da moramo ta dejavnik pri izboru pri pouku likovne umetnosti upoštevati. Pri preverjanju razlik med državami, iz katerih prihajajo učenci, pa smo ugotovili, da prihaja do razlik. Predvsem se kaže razlika glede na državo pri fantazijskih in živalskih motivih.
Ključne besede: likovna umetnost, odnos do likovnega motiva, evropski šolski sistemi, likovni motiv
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 515; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (3,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici