1. Uporaba elektronskih šolskih sistemov pri starših učencev osnovne šole: pogostost, motivi za uporabo in povezanost z vidika starševskega vedenja ter učnega delovanja otrokKatja Ravnikar, Ana Marie Starina, 2019, magistrsko delo Opis: S šolskim letom 2007/2008 so slovenske osnovne in srednje šole dobile možnost uporabe storitve elektronske redovalnice (Pirc, 2008). V magistrski nalogi smo obravnavali posamezne motive in pogostost uporabe e-šolskih sistemov s strani staršev v povezavi z vidiki samoregulacije učenja in zaznavanjem starševstva pri učencih. V vzorec raziskave smo vključili 288 učencev predmetne stopnje in njihovih starše iz devetih različnih osnovnih šol. Udeleženci so reševali paketke vprašalnikov, ki so za učence vključevali: Vprašalnik stališč do e-redovalnice, Vprašalnik samoregulacije v učni situaciji (MSLQ) in Lestvico zaznavanja starševstva (POPs) ter za starše: Vprašalnik stališč do e-redovalnice in motivov ter pogostosti za uporabo e-šolskih sistemov in Vprašalnik družinske vključenosti (FIQ-E). Izvedli smo tudi intervjuje z izbranim predstavnikom na vseh udeleženih šolah. Ugotovili smo, da se motivi vezani na nadzor in pogostejša uporaba e-šolskih sistemov s strani staršev, negativno povezujejo z učnim uspehom učencev. Hkrati pa se motivi vezani na nadzor statistično pomembno negativno povezujejo tudi z zaznavanjem starševstva s strani učencev, kar se nanaša na podpiranje avtonomije in zaznavanje vključenosti. Pogostost uporabe e-šolskih orodij se statistično pomembno razlikuje med starši, ki uporabljajo osnovni paket in starši, ki uporabljajo plačljivi paket. Uporaba e-šolskih sistemov staršev, ki imajo plačljivi paket bolj izhaja iz motivov vezanih na nadzor in komunikacijo, v primerjavi s starši, ki imajo samo osnovni paket.
Ključne besede: e-šolski sistemi, samoregulacija, vključevanje staršev v šolo, komunikacija med šolo in starši, nadzor, zaznavanje starševstva
Objavljeno v DKUM: 18.10.2019; Ogledov: 1264; Prenosov: 152
 Celotno besedilo (1,87 MB) |
2. Stališča slovenskih in hrvaških učiteljev o razlikah med kurikularnimi matematičnimi vsebinami v obeh izobraževalnih sistemihMateja Sabo, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kakšne so kurikularne razlike v osnovnih in srednjih šolah med sosednjima državama, tj. Slovenijo in Hrvaško, s poudarkom na predmetu matematike. Že ime magistrskega dela napoveduje, da smo se osredotočili na stališča in mišljenja tistih, ki so neposredno vključeni v izobraževalni proces, to so seveda učitelji. Osredotočili smo se na predmet matematike in tako tudi na učitelje oz. profesorje matematike. Zanimala so nas njihovastališča in mnenja glede matematičnih učnih načrtov v posamezni državi. Primerjali smo potek izobraževanja v obeh državah s poudarkom na matematiki, in sicerv predšolskemin osnovnošolskem izobraževanju, v gimnazijahin vse do študija. matematike. Posebno pozornost smo namenili učnim načrtom iz matematike v osnovnih šolah in gimnazijah; podrobno smo jih primerjali in prikazali razlike, ki so se pojavile med njima. Primerjali smo tudi uspehe držav na najbolj znanih matematičnih tekmovanjih, kot je recimo matematična olimpijada.Da smo ugotovili, kakšno je stališče osnovno- in srednješolskih učiteljev glede matematičnih učnih načrtov bodisi v Sloveniji bodisi na Hrvaškem, smo izvedli anketo. Pridobljene rezultate smo primerjali ter prišli do nekaterih zelo zanimivih ugotovitev.V empiričnem delu magistrskega dela smo natančno opisali te ugotovitve, kot npr. da so hrvaški učitelji bolj zainteresirani za spremembe matematičnih učnih načrtov kot pa njihovi stanovski kolegi v Sloveniji. Zanimiva je bila ugotovitev, da so slovenski učitelji mnenja, da je težavnost matematike v osnovnih šolah precej zahtevna, nasprotnega mnenja pa so učitelji na Hrvaškem. Prav tako so slovenski učitelji imeli precej več komentarjev in predlogov, kako bi lahko izboljšali matematične učne načrte.
Ključne besede: matematika, izobraževanje, šolski sistemi, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1188; Prenosov: 136
Celotno besedilo (607,25 KB) |
3. Odnos do likovnih motivov desetletnikov v evropskih šolskih sistemihAnja Žmahar, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali odnos do likovnih motivov na razredni stopnji osnovnih šol v evropskih šolskih sistemih. Namen raziskave je bil preveriti odnos učencev, tako pri dečkih kot deklicah, do motivov pri prikazanih sklopih reprodukcij umetniških del. Prav tako smo spremljali preference likovnih motivov učencev v različnih evropskih šolskih sistemih. Pri tem pa želeli preveriti, kako na preference vpliva dejavnik spola in okolja oz. države, iz katere prihajajo učenci. V posameznih sklopih predstavljene reprodukcije upoštevajo likovne pojme iz učnih načrtov.
V teoretičnem delu smo predstavili pomen pouka likovne umetnosti v osnovni šoli in značilnosti likovne umetnosti v vzgojno-izobraževalnem procesu. Dotaknili smo se tudi ciljne naravnanosti likovne umetnosti ter vloge učencev pri pouku le-te. Predstavili smo načrtovanje likovne umetnosti ter značilnosti likovne naloge in njene sestavine. Posebno poglavje je namenjeno motivu, kjer smo predstavili tudi vrste motivov ter primernost motivov, ki jih lahko učenci pri pouku likovne umetnosti realizirajo na razredni stopnji primarnega izobraževanja. Naša raziskava je potekala v štirih evropskih državah, in sicer v Sloveniji, Belgiji, Španiji in na Nizozemskem. Posebno poglavje smo namenili tudi kratkemu povzetku vloge likovne umetnosti v elementarnem izobraževanju v tujih državah. Natančneje smo predstavili bistvene značilnosti posameznih učnih načrtov za likovno umetnost. Na koncu smo zapisali še nekaj o preferencah do likovnih motivov, povzeli ugotovitve dosedanjih raziskav in opisali reprodukcije umetniških del, ki smo jih vključili v raziskavo.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate izvedene raziskave, v kateri so bili udeleženi deset let stari učenci iz štirih evropskih držav. Z rezultati raziskave smo potrdili tezo, da je spol pri izbiri umetniških reprodukcij, ki jih predstavljamo učencem, ključnega pomena in da moramo ta dejavnik pri izboru pri pouku likovne umetnosti upoštevati. Pri preverjanju razlik med državami, iz katerih prihajajo učenci, pa smo ugotovili, da prihaja do razlik. Predvsem se kaže razlika glede na državo pri fantazijskih in živalskih motivih.
Ključne besede: likovna umetnost, odnos do likovnega motiva, evropski šolski sistemi, likovni motiv
Objavljeno v DKUM: 27.10.2015; Ogledov: 1241; Prenosov: 140
Celotno besedilo (3,96 MB) |
4. Družbene neenakosti in terciarno izobraževanje na Slovenskem : vpogled v odnos med šolskim sistemom in socialno strukturoSergej Flere, Miran Lavrič, 2005, izvirni znanstveni članek Opis: Avtorja v daljšem časovnem obdobju raziskujeta razmerje med družbenimi neenakostmi in šolanjem na terciarni ravni v Sloveniji. Pri tem upoštevata tudi vplive šolskih reform in politike v času več desetletij. Ugotovita, da se vpliv družbenih neenakosti na možnosti vstopanja v vrste študentov v zadnjem času zmanjšuje, in sicer predvsem kot posledica ekspanzije števila šolajočih se na terciarni ravni. Šolska in socialna politika in celo financiranje imajo pri tem le majhno vlogo. Kaže, da se, kljub izmerjenemu občutnemu zmanjševanju, družbene neenakosti pri šolanju še vedno izražajo in skozenj reproducirajo. Do izraza pa najverjetne je prihajajo tudi nove oblike socialnih neenakosti, s katerimi si privilegirani sloji zagotavljajo lastno reprodukcijo.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, družbena slojevitost, družbene neenakosti, visokošolski študij, šolanje, družbeni položaj, šolski dosežki, izobraževalni sistemi, kulturna reprodukcija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1234; Prenosov: 131
 Povezava na celotno besedilo |
5. MEŠČANSKA ŠOLA NA SLOVENSKEM V ČASU KRALJEVINE SHS/JUGOSLAVIJE S POUDARKOM NA MEŠČANSKI ŠOLI PTUJMojca Šemnički, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga govori o meščanski šoli na Slovenskem. V prvem delu naloge je tako predstavljen razvoj meščanske šole od časa avstro-ogrske monarhije do konca druge svetovne vojne, ko so meščansko šolo pri nas ukinili. Drugi del naloge se osredotoča na prikaz razvoja Meščanske šole Ptuj. Cilji diplomske naloge so tako ovrednotiti pomen meščanske šole v takratnih šolskih sistemih, predstaviti razmišljanja nekaterih pomembnih takratnih pedagogov o pomenu meščanske šole za takratno izobraževanje ter orisati in ovrednotiti pomen Meščanske šole Ptuj za izobraževanje mladine na Ptuju in v okolici. Večji del naloge temelji na primarnih virih iz zgodovinskih arhivov, ki bralcu omogočajo poglobljeno predstavo razvoja meščanske šole ter šolstva na Slovenskem v času avstro-ogrske monarhije in obdobja med obema svetovnima vojnama.
Ključne besede: Ključne besede: meščanska šola, Meščanska šola Ptuj, avstro-ogrska monarhija, obdobje med svetovnima vojnama, šolski sistemi, izobraževanje mladine, razvoj šolstva na Slovenskem.
Objavljeno v DKUM: 04.06.2013; Ogledov: 4115; Prenosov: 402
Celotno besedilo (9,63 MB) |
6. |
7. |
8. Kako poteka pouk v slovenskih splošnih gimnazijah : kaj nam razkrijejo izsledki empirične raziskave?Marija Javornik, Milena Ivanuš-Grmek, Tina Vršnik Perše, Tina Rutar Leban, 2007, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, preduniverzitetno izobraževanje, gimnazije, Slovenija, šolski sistemi, dijaki, učenci, učitelji, mnenje, učni načrti, splošne gimnazije, pouk, aktivnosti dijakov, učiteljevo ravnanje, obravnava nove učne snovi
Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 2738; Prenosov: 59
Povezava na celotno besedilo |
9. Mnenja učiteljev in dijakov o gimnazijskem programuMilena Ivanuš-Grmek, Marija Javornik, Tina Vršnik Perše, Tina Rutar Leban, 2007, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, preduniverzitetno izobraževanje, gimnazije, Slovenija, šolski sistemi, dijaki, učenci, učitelji, mnenje, učni načrti
Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 2398; Prenosov: 48
Povezava na celotno besedilo |
10. PRIMERJALNA ANALIZA POUČEVANJA NARAVOSLOVNIH IN DRUŽBOSLOVNIH VSEBIN V PRVEM TRILETJU SLOVENSKE OSNVNE ŠOLE IN V PRVIH TREH RAZREDIH OSNOVNE ŠOLE V TEANECKU, ZDATanja Luskar, 2012, diplomsko delo Opis: Slovenija in ZDA sta državi na dveh različnih kontinentih in se v marsičem razlikujeta. Ravno zaradi tega me je zanimalo, ali sta si tako zelo različni v izobraževanju otrok v prvih treh letih osnovnega šolanja. Podobnosti in razlike so opisane v tej diplomski nalogi.
V diplomski nalogi, ki je razdeljena na dva dela, sem v teoretičnem delu najprej predstavila šolski sistem in njegovo zgodovino, cilje ter program osnovnošolskega izobraževanja, učne načrte za spoznavanje okolja v Sloveniji ter družboslovje in naravoslovje v ZDA.
Na podlagi teoretičnih dejstev in lastnih izkušenj sem v drugem delu diplome primerjala, kakšne so podobnosti in razlike pri poučevanju naravoslovnih in družboslovnih vsebin v prvih treh razredih v Sloveniji in v Teanceku v ZDA. Naredila sem primerjavo ciljev prvega, drugega in tretjega razreda pri predmetu spoznavanje okolja v slovenski osnovni šoli in ciljev male šole, prvega in drugega razreda pri predmetih naravoslovja (Science) in družboslovja (Social Studies) ameriške osnovne šole. Ugotovila sem, da je izobraževanje glede na vsebino in število ciljev, ki jih poučujejo slovenski in ameriški učitelji, primerljivo.
Ključne besede: Slovenija, ZDA, šolski sistemi, učni načrt, spoznavanje okolja, naravoslovje, družboslovje, razredna stopnja.
Objavljeno v DKUM: 06.02.2012; Ogledov: 3461; Prenosov: 216
Celotno besedilo (2,50 MB) |
