Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Koža je naš največji organ, ki ima pomembno zaščitno vlogo. Ker je veliko bolezni, ki se že v začetnih fazah odražajo na koži, je toliko bolj pomembno, da le-to redno opazujemo in ob kakršnih koli spremembah pravočasno ukrepamo. Stroka je enotna, da bi samopregledovanje po pravilu ABCDE moralo postati redna praksa, saj le preventiva omogoča pravočasno prepoznavanje spremenjenih kožnih znamenj, nastanek novih in posvetovanje pri zdravniku. Svetovano je, da si vsak posameznik pregleda kožo celotnega telesa 1x na mesec.
Ključne besede: Kožne spremembe, šolski otroci, sistematski pregledi, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 10.08.2023; Ogledov: 443; Prenosov: 61
Celotno besedilo (3,85 MB)

Opis: Prehrana predstavlja pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga. Zdrav način prehranjevanja ima dolgoročno pomemben vpliv za ohranitev in krepitev zdravja, nezdrave prehranjevalne navade pa so ena izmed ključnih determinant nezdravega življenjskega sloga in posledično vzrok za različne kronične nalezljive bolezni. Namen raziskave je bil ovrednotiti prehranjevalne navade učencev višjih razredov osnovne šole: način prehranjevanja, odnos do različnih skupin živil, upoštevanje prehranskih priporočil ter telesno dejavnost. Zanimale so nas tudi razlike v prehranjevalnih navadah učencev glede na šolo oziroma okolje, v katerem se šola nahaja. V raziskavo je bilo vključenih 221 učencev od 6. do 9. razreda iz dveh osnovnih šol (mesto/podeželje). Raziskavo, ki je temeljila na samo poročanju, smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik smo uporabili za pridobivanje epidemioloških podatkov o prehranjevalnih navadah ter telesni aktivnosti otrok. Podatke o prehranskem statusu smo pridobili s Fakultete za šport UL, na podlagi podatkovne baze SLOfit. Anketo smo obdelali s statističnim programom SPSS za okolje Windows 17.0 s pomočjo osnovnih statističnih metod. Prehranjevalne navade učencev iz mestnega in podeželskega okolja se bistveno ne razlikujejo. Večina učencev zaužije 4 – 5 dnevnih obrokov hrane. 76,7 % učencev iz mesta zajtrkuje več kot 5 dni v tednu, nekoliko manj s podeželja. Učenci jedo raje sadje kot zelenjavo. Dnevno uživa sadje 70 % učencev, zelenjavo okoli 60 %, mleko 50 %. Ribe tedensko uživa petina učencev iz mesta, manj s podeželja. Več kot polovica učencev uživa meso in mesne izdelke vsak dan ali večkrat tedensko. 33 % učencev uživa polnozrnata žita in izdelke iz žit. Sladke pijače uživa dnevno 15 % učencev, sladice okoli 20 %. Energijske pijače uživa 29 % učencev iz mesta in 38 % iz vasi. Večji delež čezmerno hranjenih je v mestu, debelih pa na podeželju. Četrtina učencev je vsak dan telesno dejavnih vsaj eno uro, večina učencev pa je vsaj dva - do trikrat na teden športno aktivnih tudi v prostem času. Otroci in mladostniki se prehranjujejo pretežno nezdravo in so premalo gibalno aktivni. Poleg zdravju naklonjenih javnih politik je za izboljšanje prehranjevalnih in gibalnih navad ključnega pomena ozaveščanje o zdravi izbiri živil in pozitivni zgledi predvsem v družinskem in šolskem okolju.
Ključne besede: šolski otroci, zdrava prehrana, prehranjevalne navade, smernice zdravega prehranjevanja
Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 3055; Prenosov: 285
Celotno besedilo (1,78 MB)

Opis: V diplomskem delu smo predstavili zdravo prehrano otrok in pomen le-te, načela zdravega prehranjevanja, vlogo medicinske sestre pri vzgoji šolskih otrok o zdravih prehranjevalnih navadah ter pomen organizirane prehrane v osnovni šoli. Namen raziskave je bil ugotoviti prehranjevalne navade otrok Dvojezične osnovne šole Dobrovnik, njihovo zadovoljstvo s prehrano v šoli in uresničevanje smernic za prehranjevanje. Opravili smo tudi primerjavo s prehranjevalnimi navadami otrok v osnovni šoli na Madžarskem in njihovo zadovoljstvo s prehrano v šoli. Raziskovalna metodologija. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, kot raziskovalni instrument pa anketni vprašalnik in delno strukturiran intervju. Rezultate smo ponazorili s pomočjo grafov. Rezultati. Rezultati raziskave kažejo na to, da so prehranjevalne navade učencev Dvojezične osnovne šole Dobrovnik dobre, saj uživajo veliko sadja in zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov, žita in žitnih izdelkov, pijejo vodo, prav tako so anketirani učenci zadovoljni s šolsko prehrano. Ugotavljamo pa, da pojejo preveč slaščic, popijejo preveč sladkanih pijač in da pred odhodom v šolo redno zajtrkuje le dobra tretjina učencev. Prehranjevalne navade anketiranih učencev osnovne šole na Madžarskem ter njihovo zadovoljstvo s prehrano v šoli se bistveno ne razlikujejo. Sklep. Ugotavljamo, da organizirana prehrana v osnovni šoli vpliva na oblikovanje zdravih prehranjevalnih navad in zdrav način življenja otrok, saj jim omogoča uživanje zdravih obrokov. Učenci Dvojezične osnovne šole Dobrovnik zaužijejo priporočene količine sadja in zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov, žita in žitnih izdelkov ter mesa. S šolsko prehrano so zadovoljni. Ocenjujemo, da na šoli upoštevajo smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, da v sklopu ponudbe šolske prehrane omogočajo uživanje zdravih obrokov vsem učencem ter vzgajajo in izobražujejo vse učence na področju prehrane in zdravega prehranjevanja.
Ključne besede: šolski otroci, zdrava prehrana, prehranjevalne navade, medicinska sestra, smernice, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 07.01.2013; Ogledov: 3047; Prenosov: 255
Celotno besedilo (7,16 MB)

Opis: V diplomskem delu smo predstavili dejavnike, ki vplivajo na začetek kajenja med otroki, namen preventivnih programov za preprečevanje kajenja v osnovnih šolah ter zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre pri šolskem otroku z vidika kajenja. Namen raziskave je bil ugotoviti razširjenost kajenja med šolskimi otroki. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 16 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal osnovnošolce od šestega do devetega razreda. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da se mladi zavedajo škodljivosti kajenja, vendar jih kljub temu določen odstotek poseže po cigareti in tudi redno kadi. Najpogosteje jim prvo cigareto ponudijo prijatelji, kar nedvomno potrjuje vpliv vrstniških skupin na začetek kajenja med šolskimi otroki. O škodljivosti kajenja otroke najpogosteje poučijo starši in pedagoški delavci. Razprava in sklep. Iz raziskave je razvidno, da so osnovnošolci dobro poučeni o zdravstvenih posledicah kajenja. Šola kot izobraževalna institucija ima pomembno vlogo pri preprečevanju zgodnjega začetka kajenja šolskih otrok. Menimo, da bi bilo v program zdravstveno - vzgojnega izobraževanja nujno uvesti učinkovito sodelovanje šol ter zdravstvenih ustanov, kar po našem mnenju ni v zadostni meri zastopano. Vzajemno delo bi nedvomno prineslo boljše rezultate pri preprečevanju kajenja med mladostniki.
Ključne besede: Ključne besede: kajenje, šolski otroci, zdravstvene posledice kajenja, preventiva, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 06.01.2012; Ogledov: 3400; Prenosov: 373
Celotno besedilo (630,99 KB)

Opis: Vsaka slovenska šola ima šolsko svetovalno službo, katere delo je usmerjeno k fleksibilnemu prilagajanju šole tako splošnim kot seveda tudi posebnim potrebam vseh učencev. Prav zato je potrebno sodelovanje svetovalnih delavcev pri integraciji otrok s posebnimi potrebami v t. i. »redne« šole, ob tem pa je slednje še pomembno zaradi skrbi za primerno okolje za razvoj teh otrok in za to, ali bodo učitelji brez specialno-pedagoške izobrazbe sposobni tem otrokom ponuditi tisto, kar potrebujejo. Seveda je veliko odvisno od samega odnosa svetovalnega delavca do integracije, saj, če je le-ta negativen, svetovalni delavec sami skrbi za pozitiven odnos šole do otrok s posebnimi potrebami ne bo namenil toliko časa, kot bi bilo potrebno. Ob tem se moramo zavedati dejstva, da informiranje pomembno vpliva zlasti na odpravo predsodkov tako šolskih svetovalnih delavcev kot drugih subjektov na šoli. Tako smo se lotili proučevanja šolske svetovalne službe, njenega dela na sploh in dela v povezavi z otroki s posebnimi potrebami. Ob tem smo raziskali še področje otrok s posebnimi potrebami ter integracijo oziroma inkluzijo. Z raziskavo smo ugotovili osnovna dejstva povezana s položajem otrok s posebnimi potrebami na slovenskih osnovnih in srednjih šolah ter dejstva v povezavi s sodelovanjem in z odnosom šolskih svetovalnih delavcev do otrok s posebnimi potrebami in njihove integracije. Na osnovi raziskanega ocenjujemo, da je sicer odnos slovenskih svetovalnih delavcev do integracije pozitiven, vendar ne v tolikšni meri, kot bi lahko bil, ker mu šolski svetovalni delavci zaradi manj znanja in preobremenjenosti z drugimi opravili namenjajo premalo časa.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec, otroci s posebnimi potrebami, integracija, profili šolskih svetovalnih delavcev, odnos do integracije otrok s posebnimi potrebami.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2009; Ogledov: 4618; Prenosov: 831
Celotno besedilo (1,14 MB)