| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Pismenost o duševnem zdravju in samoučinkovitost pri šolskih svetovalnih delavcih
Katja Ošlak, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali pismenost o duševnem zdravju ter oceno samoučinkovitosti pri prepoznavi in obravnavi kriznih primerov med šolskimi svetovalnimi delavci na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 232 udeležencev, ki so rešili Vprašalnik pismenosti o depresiji (D lit), Vprašalnik pismenosti o anksioznih motnjah (A lit) ter Lestvico samoučinkovitosti pri oceni in obvladovanju tveganja (RAMSES), od tega je 200 udeležencev odgovorilo tudi na 8 odprtih vprašanj. Ugotovili smo, da med udeleženci prihaja do razlik v pismenosti glede na njihov poklicni profil, in sicer imajo psihologi boljšo pismenost o depresiji in anksioznih motnjah v primerjavi z ostalimi poklicnimi profili. Prav tako psihologi izražajo višjo samoučinkovitost pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Ugotovili smo tudi, da prihaja do pozitivne povezanosti med pismenostjo o depresiji in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov ter med pismenostjo o anksioznih motnjah in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Na našem vzorcu ni prišlo do pozitivne povezanosti med samoučinkovitostjo in leti delovnih izkušenj v šolski svetovalni službi, kot smo predpostavljali na podlagi ugotovitev predhodnih raziskav. Prvih pet hipotez smo v navezavi na rezultate kvantitativnih analiz potrdili, šeste hipoteze pa ne. V sklopu kvalitativnega dela smo pridobili dodatne informacije o različnosti znanj, usposobljenosti, občutkov kompetentnosti in načinov dela šolskih svetovalnih delavcev različnih poklicnih profilov na področju duševnega zdravja. Prav tako smo dobili vpogled v to, kako različne šole pripisujejo različen pomen delu šolske svetovalne službe na področju duševnega zdravja in kako v skladu s tem tudi delujejo. Naša raziskava tako predstavlja pomemben doprinos znanj na področju dela šolske svetovalne službe in duševnega zdravja, ozavešča o pomenu delovanja psihologa v okviru šolske svetovalne službe, ozavešča o najpogostejših težavah šolske svetovalne službe pri delu na področju duševnega zdravja ter navaja smernice za izboljšave v prihodnosti.
Ključne besede: duševno zdravje, pismenost o duševnem zdravju, samoučinkovitost, šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec
Objavljeno: 15.09.2020; Ogledov: 330; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (916,05 KB)

2.
Vloga šolskega svetovalnega delavca pri razvijanju socialnih veščin
Adrijana Sambolič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo proučili vlogo šolskega svetovalnega delavca pri razvijanju socialnih veščin. V teoretičnem delu smo najprej opredelili šolsko svetovalno službo, njene osnovne dejavnosti ter področja dela. V nadaljevanju smo proučili socialne odnose in opisali dve najpogostejši obliki socialnih odnosov, ki ju učenci vzpostavijo v šoli. Opredelili smo pojem socialne veščine ter opisali posledice slabo razvitih socialnih veščin, pojasnili smo, kako poteka učenje socialnih veščin ter našteli in opisali najpogostejše oblike dejavnosti namenjene učenju socialnih veščin in spretnosti. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika proučili vlogo šolskega svetovalnega delavca pri razvijanju socialnih veščin. V raziskavi je sodelovalo 119 osnovnošolskih svetovalnih delavcev. Osredotočili smo se predvsem na področja, na katerih svetovalni delavci opažajo največje pomanjkljivosti v razvoju veščin, kdo najpogosteje načrtuje in izvaja dejavnosti, katere oblike dejavnosti so najpogosteje uporabljene, kako poteka učenje, katerim področjem dajejo največji poudarek, preventivo na tem področju ter usposobljenost svetovalnih delavcev. Pri tem nas je zanimalo, ali obstajajo razlike glede na izobrazbo svetovalnih delavcev in trajanje njihove trenutne zaposlitve, ter glede na to, ali se šola nahaja v mestnem ali podeželskem okolju (lokacija šole). Ugotovili smo, da ima svetovalni delavec pomembno vlogo pri razvijanju socialnih veščin in spretnosti, saj je pogosto načrtovalec in izvajalec dejavnosti, pri delu pa preko posvetovalnega odnosa sodeluje tudi z učitelji. Pri delu največkrat uporablja individualno svetovalno delo ter socialne igre.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, svetovalni delavec, socialne veščine, trening socialnih veščin, socialne igre
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 489; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (881,55 KB)

3.
Vloga šolske svetovalne službe pri integraciji otrok priseljencev
Tina Skale, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali z vlogo šolske svetovalne službe pri procesu integracije otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. V teoretičnem delu smo predstavili migracije in z njimi povezane imigrantske politike ter pri tem izpostavili slovensko integracijsko politiko. Razložili smo pojem priseljenci in opisali značilnosti otrok priseljencev. Osredotočili smo se na vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Slednji temelji na načelu medkulturnosti, zato smo pojem medkulturnost podrobneje razčlenili. Pomembno vlogo pri integraciji otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem imajo šolski svetovalni delavci. Predstavili smo njihove naloge, pomen v procesu integracije otrok priseljencev, vlogo v medkulturnem svetovanju in poudarili pomembnost razvitosti medkulturnih svetovalnih kompetenc. V empiričnem delu smo raziskovali posamezne vloge in vplive na vključevanje otrok priseljencev. Zanimal nas je odnos šolskih svetovalnih delavcev do medkulturnosti. Ugotavljali smo razvitost njihovih medkulturnih svetovalnih kompetenc. Raziskali smo, v kolikšni meri šolski svetovalni delavci sodelujejo z drugimi posamezniki z namenom izboljšanja medkulturnih odnosov. Prav tako nas je zanimalo, koliko strokovnega znanja imajo šolski svetovalni delavci za delo z otroki priseljenci in v kolikšni meri se usposabljajo za to delo. Mnenja šolskih svetovalnih delavcev smo primerjali glede na trajanje njihove zaposlitve, statistično regijo, iz katere prihajajo, in šolo, kjer so zaposleni. Lahko bi izpostavili nekaj ugotovitev. Šolski svetovalni delavci za uspešno vključevanje otrok priseljencev v ospredje postavljajo odnose otrok priseljencev s sošolci in učitelji. Medkulturno šolo vidijo kot prednost in najpomembnejšo vlogo pri pozitivnem spodbujanju medkulturnosti pripisujejo družini. Med kompetencami, ki so v procesu medkulturnega svetovanja pomembne, ocenjujejo kot najbolj razvito sposobnost empatije in spoštovanje etnične, verske pripadnosti otrok priseljencev. Šolski svetovalni delavci poudarjajo, da za delo z otroki priseljenci nimajo dovolj strokovnega znanja. Sklepamo lahko, da je integracija otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji aktualna tema, ki zahteva še veliko obravnave in s tem povezanega usposabljanja strokovnih delavcev šol.
Ključne besede: otroci priseljenci, integracija, šolska svetovalna služba, medkulturnost, medkulturna vzgoja in izobraževanje, medkulturno svetovanje.
Objavljeno: 08.03.2019; Ogledov: 822; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

4.
Potrebe osnovnošolskih učencev po poklicnem svetovanju
Marjanca Namestnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Temeljni vzgojno-izobraževalni cilj svetovalne službe je optimalni razvoj učenca, ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo. Potrebno je ustvariti takšno šolsko svetovalno službo, ki bo učinkovita, življenjska, nebirokratska in usmerjana k učencu. V Sloveniji imamo za to odlične predpogoje, saj ima vsaka šola zaposlene svoje svetovalne delavce; po svetu pa se s tem lahko pohvali le malo držav. Primarna naloga svetovalca je vzpostaviti zaupni odnos s svetovancem. Ključne kompetence za razvoj dobrega svetovalnega odnosa pa so pristnost, brezpogojno sprejemanje in empatično razumevanje. Razvoj in raziskovanje kariernih aspiracij ter ciljev je ena od pomembnih razvojnih nalog, ki jo mora usvojiti mladostnik. Pri tem je pomembno, da oblikujemo spodbudno učno okolje in vpeljemo uporabo primernih učnih metod učenja za spodbujanje osebnostnega in socialnega razvoja vseh otrok. ŠSS ima tako pomembno vlogo tudi pri poklicni orientaciji učencev. Namen sodelovanja pa je pomagati učencem pri izbiri in uresničevanju izobraževalne in poklicne poti. Poklicno vzgojo izvajajo v okviru rednih predmetov, oddelčne skupnosti, drugih aktivnosti na šoli in tudi izven šole. Brez ustrezne strokovne pomoči se lahko dogodi, da odločitev, ki jo sprejmemo, ni najboljša za nas same, kar lahko pusti psihološke posledice. ŠSS učencem pomaga pri iskanju informacij, izbiri in načrtovanju izobraževalno-poklicne poti. Intenzivni proces poklicne orientacije se začne že v osmem razredu osnovne šole in se nadaljuje v devetem. V tem času potekajo intenzivni individualni in skupinski svetovalni razgovori, organizirane so predstavitve srednjih šol, promocije poklicev in drugo.
Ključne besede: Šolska svetovalna služba, ključne kompetence svetovalca, poklicna orientacija, srednja šola, izbira in načrtovanje, teorije izbire poklica
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 656; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

5.
KAKOVOST SODELOVANJA OSNOVNOŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE Z VIDIKA SVETOVALNIH DELAVCEV
Maja Fridman, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem opisala delo osnovnošolske svetovalne službe in njeno sodelovanje z vodstvom šole. V teoretičnem delu sem z uporabo deskriptivne metode pedagoškega raziskovanja predstavila delo šolske svetovalne službe. Predstavila sem Programske smernice, ki so temelj šolskega svetovanja. Opisala sem glavne naloge in predstavila področja, na katerih deluje svetovalna služba. Opisala sem vodstvo šole. Ravnatelja sem izpostavila kot pedagoškega vodjo in menedžerja in navedla naloge in značilnosti, ki jih mora imeti kot dober vodja. V zadnjem poglavju teoretičnega dela sem predstavila sodelovanje šolske svetovalne službe z vodstvom šole in navedla področja, na katerih sodelujejo. V empiričnem delu sem z uporabo kvalitativne metode pedagoškega raziskovanja raziskala, kakšna je kakovost sodelovanja osnovnošolske svetovalne službe z vodstvom šole z vidika svetovalnih delavk. Z uporabo nestrukturiranega intervjuja sem ugotavljala potek dela šolskih svetovalnih delavk in področja njihovega delovanja. Raziskovala sem, kako se povezujejo in sodelujejo z ravnatelji in ravnateljicami in kakšna je njihova komunikacija. Raziskala sem, kako svetovalne delavke ocenjujejo kakovost sodelovanja z ravnatelji in ravnateljicami.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolske svetovalne delavke, vodstvo šole, ravnatelj, sodelovanje, kakovost
Objavljeno: 06.02.2018; Ogledov: 661; Prenosov: 83
.doc Datoteka (462,00 KB)

6.
Pogledi šolskih svetovalnih delavcev na odražanje permisivnosti v slovenskih šolah
Monika Gajsler, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo želeli osvetliti problem permisivne vzgoje in njeno pojavnost v slovenskih osnovnih šolah. Permisivna vzgoja ni novodoben pojav, prvič jo lahko zasledimo že v sredini prejšnjega stoletja, njeni zametki pa se pojavijo že v času razsvetljenstva, ko je Rousseau v ospredje postavil t. i. naravno vzgojo. S pomočjo dosedanjih znanstvenih spoznanj smo povzeli opise, značilnosti in vzroke permisivne vzgoje, nekoliko bolj smo se poglobili v njene posledice. Čeprav je pojem permisivne vzgoje že dobro znan in raziskan, smo želeli preveriti, kakšno je stanje v Sloveniji oz. slovenskih šolah. Pogosto se srečujemo s permisivno vzgojenimi otroki in njihovimi starši, zato menimo, da ta pojem še ni zastarel in je pogosta tema več raziskav. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika nekoliko podrobneje raziskali področje konformistične morale in disciplinskih problemov v šoli ter katere pristope šolski svetovalni delavci uporabljajo. Naloga temelji na deskriptivni in kavzalni neeksperimentalni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Z rezultati smo dobili vpogled v stanje na slovenskih osnovnih šolah, izpostavili bi lahko nekaj ugotovitev. Permisivna vzgoja je pogost pojav v Sloveniji in vedno pogosteje se v osnovnih šolah kažejo njene posledice. Šolski svetovalni delavci menijo, da imajo o permisivni vzgoji dovolj znanja in s tem tudi skušajo obvladovati komunikacijo s starši. Zanimiv je koncept »otrokom prijazne šole«, ki je vsi svetovalni delavci ne zaznavajo izključno kot vključevanje permisivnosti v šole. Sklepamo, da je permisivna vzgoja in problemi, ki sovpadajo z njo v Sloveniji aktualna in potrebna obravnave.
Ključne besede: vzgoja, permisivnost, osnovna šola, posledice, komunikacija, disciplinski problemi, šolska svetovalna služba
Objavljeno: 02.02.2018; Ogledov: 798; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

7.
Vloga šolske svetovalne službe v procesu žalovanja otroka in mladostnika
Nastja Stropnik Naveršnik, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali s smrtjo kot travmatično izkušnjo, s katero se srečujejo (žal) tudi otroci in mladostniki. Smrt je težka, a neizogibna situacija v življenju, na katero se tako odrasli kot otroci različno odzovemo. V teoretičnem delu smo predstavili definicijo smrti in žalovanja, razložili namen žalovanja in pojasnili, zakaj je pomembno, da gre otrok oziroma mladostnik skozi proces žalovanja. Opisali smo, kako se različno stari otroci in mladostniki soočajo s smrtjo ter kako jo razumejo, predstavili smo čustva, ki spremljajo otroka v soočanju s smrtjo. Otrok ob smrti bližnjega potrebuje pomoč bližnjih, njihovo naklonjenost, zaupanje in občutek varnosti, nemalokrat pa je potrebna tudi pomoč izven družinskega kroga. Stiska ob izgubi bližnjega, ki bremeni otroka oziroma mladostnika, lahko vpliva tudi na njegovo šolsko življenje, zato je zelo pomembno, da šola otroku predstavlja varno in ljubeče okolje. Pri tem imata ključno vlogo razrednik in šolska svetovalna služba. Šolski svetovalni delavec lahko otroku oziroma mladostniku, ki žaluje, pomaga posredno in neposredno, v veliko pomoč pa je lahko tudi učenčevemu razredniku in drugim učiteljem, ki delajo s takšnim učencem. Našteli smo nekaj oblik pomoči šolskega svetovalnega delavca učencu, ki žaluje. V empiričnem delu smo raziskovali, ali smrt bližnjega vpliva na otrokovo oziroma mladostnikovo vedenje, čustvovanje, duševno stanje in psihosomatske spremembe, ali smrt in žalovanje vplivata na učenčev učni uspeh, njegovo osredotočenost in razumevanje snovi. Zanimalo nas je, ali se učitelji razredniki počutijo kompetentne za pomoč učencem v procesu žalovanja in kako ocenjujejo uspešnost obravnave učencev v šolski svetovalni službi. Empirični del temelji na iskanju razlik med razumevanjem smrti osnovnošolcev na razredni stopnji in srednješolcev – gimnazijcev, primerjali smo mnenja učiteljev glede na njihovo delovno dobo in smer poučevanja. Za pridobivanje odgovorov smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je bil namenjen učiteljem razrednega pouka in gimnazijskim profesorjem. Anketiranje je potekala ob koncu šolskega leta 2016/2017, v njem pa je sodelovalo 160 učiteljev.
Ključne besede: smrt, žalovanje, otroci, mladostniki, šolska svetovalna služba, obravnava učenca, razrednik
Objavljeno: 13.10.2017; Ogledov: 1085; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

8.
SVETOVALNE SPRETNOSTI ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV IN UČITELJEV V OSNOVNI ŠOLI V PREKMURJU
Tadeja Horvat, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga spada na področje šolskega svetovanja in obravnava svetovalne spretnosti šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev v osnovnih šolah v Prekmurju. V prvem delu smo predstavili splošna izhodišča in dosedanja znanstvena spoznanja o svetovalni službi v osnovni šoli in samo svetovanje. Osrednji del magistrske naloge je namenjen fazam svetovalnega procesa in svetovalnim spretnostim, vse od nedirektivnih (povzemanje) do direktivnih (interpretiranje) svetovalnih spretnosti. Teoretična spoznanja predstavljajo temelje empirične raziskave, ki je predstavljena v drugem delu magistrske naloge. Namen empirične raziskave je bil proučiti uporabo, usposobljenost in uspešnost uporabe svetovalnih spretnosti med šolskimi svetovalnimi delavci in učitelji v osnovni šoli. Po pregledu strokovne literature smo za preučevanje posameznih razlik uporabili χ2-preizkus odvisnih zvez med spremenljivkami, Mann-Whitneyjev preizkus in Kruskal-Wallisov preizkus neodvisnih spremenljivk. Empirična raziskava je bila izvedena v juniju 2015 na šestindvajsetih osnovnih šolah v Prekmurju, v njej je sodelovalo 51 učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev. Temeljne ugotovitve empirične raziskave so: šolski svetovalni delavci pogosteje uporabljajo svetovalne spretnosti kot učitelji; šolski svetovalni delavci so bolj usposobljeni za uporabo svetovalnih spretnosti kot učitelji in so uspešnejši glede uporabe svetovalnih spretnosti. V empiričnem delu raziskave smo potrdili našo predpostavko, da so šolski svetovalni delavci bolj usposobljeni v svetovalnih spretnostih kot učitelji.
Ključne besede: svetovanje, šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavci, svetovalne spretnosti.
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 1538; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (944,96 KB)

9.
VLOGA IN POMEN ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE V OSNOVNI ŠOLI NA PODROČJU MEDIACIJE
Branka Berdnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Brezkonfliktnih družb ni – konflikti, nesoglasja in spori so sestavni del življenja, tudi sestavni del vsake vzgoje in vsakega izobraževanja. Sposobnost razreševanja konfliktov je tako danes ena izmed temeljnih veščin, ki jih človek potrebuje za kakovostno življenje v skupnosti. Mediacija na tej točki predstavlja priložnost za rešitev – gre za nov način soočanja in reševanja konfliktov. Posameznike navaja na odprto komunikacijo, vzpostavljanja dialogov, uči jih sklepanja kompromisov. Na vzgojno-izobraževalnem področju, kjer govorimo o t. i. šolski mediaciji, pa mediacija predstavlja priložnost za spremembo šolske klime in kulture; zmanjšuje nasilje, spodbuja otroke, da prisluhnejo drug drugemu, da razvijajo kritično mišljenje, uči jih soočanja z razlikami in drugačnostjo ter jih motivira za občutek pravičnosti. Prispeva k njihovi osebni rasti, povečuje občutek prijateljstva, pripadnosti, obvladovanja šolske situacije. Ključ uspešne šolske mediacije se skriva v dobrem, strokovno usposobljenem mediatorju, ki s pomočjo različnih komunikacijskih tehnik ter veščin pomaga udeležencem v sporu opredeliti problem, vzpostaviti pogajanje in rešiti konflikt na sporazumen način. Veliko vlogo pri tem odigra topel človeški odnos in sposobnost empatije. Kot nepogrešljiva se tudi na tem področju dela pokaže šolska svetovalna služba; z novim načinom reševanja problemov prispeva h kakovostnejši šoli. Njeno področje je široko, njen pomen je velik. V diplomskem delu Vloga in pomen šolske svetovalne službe v osnovni šoli na področju mediacije je obravnavana uporaba mediacije pri šolskih svetovalnih delavcih v osnovnih šolah v Pomurju. Rečemo lahko, da je v osnovnih šolah v Pomurju pri šolskih svetovalnih delavcih mediacija kot nov model obvladovanja konfliktov že zelo razširjena; poznajo jo vsi, uporablja oziroma izvaja pa jo polovica vseh šol v Pomurju. Uporabljajo jo včasih – nekajkrat na mesec, največkrat z učenci, pobudo za sestanek pa dajo največkrat sami. Kljub malemu številu izobraženih šolskih svetovalnih delavcev s področja mediacije, tudi želja po izobraževanju v prihodnje ni velika. Kar pa je popolnoma nerazumljivo, glede na to, da šolski svetovalni delavci sami priznavajo, da nimajo dovolj znanja za reševanje problemov. Zelo dobro pa prav vsi šolski svetovalni delavci poznajo temeljne značilnosti mediacije, veščine dobrega mediatorja ter njegove naloge. Priznavajo, da gre za dobro, uspešno, učinkovito metodo reševanja konfliktov, ki je na šolah še vse premalo razširjena.
Ključne besede: konflikti, medsebojni odnos, šolska mediacija, šolski mediator, šolska svetovalna služba.
Objavljeno: 22.06.2016; Ogledov: 1361; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

10.
KOMPETENCE ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU
Rebeka Fartelj, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Kompetence svetovalnih delavcev v vzgoji in izobraževanju je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo na podlagi literature predstavili šolsko svetovalno službo, njene naloge in področja delovanja v osnovni šoli. Predstavili smo tudi vlogo svetovalnega delavca. V drugi polovici teoretičnega dela smo preučili kompetence. Predstavili smo različne teorije in opredelitve kompetenc po ravneh, ki zajemajo ključne, splošne in specifične. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med svetovalnimi delavci na osnovnih šolah v Pomurju. Z anketnimi vprašalniki smo želeli ugotoviti, kako so razvite kompetence svetovalnih delavcev ter proučiti različne dejavnike, ki k razvoju le-teh prispevajo in nanje vplivajo. Pri tem smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Z rezultati anketnih vprašalnikov smo pokazali, kako svetovalni delavci dejansko ocenjujejo svoje kompetence za delo v vzgoji in izobraževanju. Ugotovili smo, da svetovalni delavci svoje kompetence ocenjujejo relativno dobro. Znotraj nekaterih kompetenc je še prostor za izboljšanje, a najbolj pomembno je, da se svetovalni delavci tega zavedajo. Za najbolj učinkovita so se pokazala področja poznavanja zakonodaje in timsko delo ter povezovanje z drugimi ustanovami ali društvi. Najslabše pa je bila ocenjena sposobnost načrtovanja in upravljanja s časom ter vrednotenje lastnega dela.
Ključne besede: svetovanje, šolska svetovalna služba, svetovalni delavec, kompetence, ključne kompetence, splošne kompetence, specifične kompetence.
Objavljeno: 16.06.2016; Ogledov: 1462; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (921,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici