Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vse pogosteje se učitelji v osnovnih šolah srečujejo z učenci, ki so alergični na različna živila in aditive dodane živilom. Ključnega pomena je medsebojna komunikacija in sodelovanje med starši in učitelji, ki otroka, ki ima alergijo na hrano poučujejo. V magistrskem delu smo predstavili definicije alergije, opisali najpogostejše alergene v hrani in simptome, ki jih alergeni povzročajo. V nadaljevanju smo predstavili Zakon o prehrani v vzgojno izobraževalnih ustanovah in vlogo učiteljev pri prehrani učencev. Osnovni namen magistrskega dela je bilo raziskati, kako so učitelji v osnovnih šolah ozaveščeni o alergenih v šolski prehrani. Odgovore smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 224 učiteljev, preko spletnega orodja »1ka«. Ugotovili smo, da so učitelji premalo ozaveščeni o alergenih, ki se pojavljajo v živilih. Učitelji so seznanjeni z alergijami, pri svojih učencih, pri čemer, pa je zaskrbljujoč podatek, da bi v primeru alergijske reakcije samo nekaj več kot polovica anketiranih učiteljev znalo ustrezno odreagirati, medtem ko ostala polovica učiteljev odreagirati ne bi znala. Vzgojno-izobraževalni zavod mora učencem, ki imajo alergijo na hrano zagotoviti dietno prehrano. Dietna prehrana je področje, ki zahteva individualno prehrano in na nek način predstavlja breme za vzgojno-izobraževalno ustanovo. Zaposleni se pogosto ne zavedajo tveganja in morebitnih posledic, ki se lahko pojavijo ob neustreznem načrtovanju in pripravi hrane. Glede na ugotovljene raziskave ocenjujemo, da je učitelje potrebno dodatno informirati in izobraževati o alergijah, ki nastanejo zaradi hrane.
Ključne besede: alergeni, alergijska reakcija, ozaveščenost, učitelji, šolska prehrana
Objavljeno v DKUM: 15.11.2023; Ogledov: 605; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: V pričujoči magistrski nalogi smo preučili, na kakšen način šola spodbuja učence k zdravemu načinu življenja. V prvem delu smo se osredotočili na opredelitev pojma zdravje in zdrav življenjski slog. Opisali smo nekatere dejavnike tveganja za zdravje, natančneje pa smo opredelili telesno dejavnost in zdravo prehrano, ki pomembno pripomoreta h krepitvi in ohranjanju zdravja posameznika. Poleg dejavnikov smo pogledali vlogo in ukrepe šole pri spodbujanju otok k zdravemu načinu življenja, posebno pozornost smo namenili šolski svetovalni službi ter sodelovalnemu odnosu med šolsko svetovalno službo in učitelji. Magistrska naloga vključuje empirično raziskavo, narejeno na vzorcu učiteljev predmetnega in razrednega pouka. Temeljni namen raziskave je bil ugotavljati vlogo in ravnanje učiteljev pri spodbujanju zdravega načina življenja otrok in mladostnikov. Zanimalo nas je, kako pogosto učitelji sodelujejo pri dejavnostih, ki so povezane z zdravim načinom življenja, kako pogosto sodelujejo s šolsko svetovalno službo, kako pogosto spodbujajo učence k aktivnostim, ki so povezane z zdravjem pri rednem pouku, kakšen pomen pripisujejo posameznim učnim predmetom v osnovni šoli, kateri dejavniki po njihovem mnenju najbolj vplivajo na zdravje učencev ter preučiti njihovo usposobljenost na temo zdrav način življenja. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 196 učiteljev iz osnovnih šol v Podravski regiji. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnih vprašalnikov in jih obdelali s statističnim programom SPSS. Za izračun razlik glede na delovno mesto učiteljev smo uporabili χ² – preizkus in Mann-Whitneyjev U-preizkus. Pokazalo se je, da med učitelji razrednega in predmetnega pouka obstajajo razlike v oceni pomembnosti dejavnikov, v pogostosti sodelovanja pri izvedbi oz. organizaciji določenih dejavnosti, v pogostosti sodelovanja s šolsko svetovalno službo, v pogostosti izvajanja dejavnosti pri rednem pouku, v učiteljevi oceni predmetov v osnovni šoli in v usposobljenosti učiteljev.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, zdrava prehrana, telesna dejavnost, osnovna šola, šolska svetovalna služba, učitelji
Objavljeno v DKUM: 08.10.2015; Ogledov: 2565; Prenosov: 352
Celotno besedilo (1,35 MB)

Opis: Diplomsko delo ˝Védenje in ravnanje osnovnošolcev o zdravi prehrani˝ je sestavljeno iz dveh celot – teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili zdrav način življenja in dejavnike, ki omogočajo zdravo življenje vsakega posameznika. Velik poudarek je na tem, kaj naj bi zdrava prehrana bila, katere so sestavine zdrave prehrane ter kako se je potrebno prehranjevati. Natančneje smo predstavili resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike, postavili pod drobnogled, kakšna je prehrana osnovnošolcev ter primerjali prehrano med mestno in primestno šolo. V empiričnem delu je bila v raziskavi uporabljena deskriptivna metoda pedagoškega raziskovanja. Predstavljamo rezultate empirične raziskave, vezane na teoretična spoznanja. Zanimalo nas je, kakšno je znanje osnovnošolcev o zdravi prehrani in kaj le-ti dejansko jedo. Predstavljena je analiza raziskovanja med učenci tretjega, petega, sedmega in devetega razreda mestne in primestne osnovne šole. Ugotavljamo, da je znanje osnovnošolcev o zdravi prehrani zelo dobro, vendar se dejansko osnovnošolci še vedno manj zdravo prehranjujejo.
Ključne besede: zdrav način življenja, zdrava prehrana, osnovna šola, šolska prehrana, učenci.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2013; Ogledov: 1929; Prenosov: 156
Celotno besedilo (2,31 MB)