| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZDRAVA PREHRANA OSNOVNOŠOLCEV S PREHRANSKO ANALIZO ŠOLSKIH MALIC IN KOSIL V VIŠJIH RAZREDIH OSNOVNE ŠOLE
Magda Marija Sep, 2011, specialistično delo

Opis: V specialistični nalogi smo predstavili osnovna načela zdrave prehrane pri osnovnošolcih ter nacionalne smernice za sestavo prehransko ustreznih obrokov za osnovnošolce. Z namenom ugotovitve upoštevanja nacionalnih priporočil za sestavo prehransko ustreznih šolskih obrokov v praksi smo analizirali jedilnike šolskih malic in kosil, za učence višjih razredov na treh osnovnih šolah. Pri prehranski analizi šolskih malic in kosil smo ugotavljali energijsko vrednost posameznega obroka ter količino ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v obroku. Metodologija raziskovanja. Prehransko vrednost posameznega obroka smo analizirali s pomočjo sodobnih prehranskih tablic, ki so jih pripravili na Inštitutu za varovanje zdravja, CINDI Slovenija in s pomočjo spletnega orodja OPKP (Odprta platforma za klinično prehrano) ki so ga izdelali na Inštitutu Jožef Štefan. Rezultati. Ugotovili smo, da so energijske vrednosti šolskih malic na vseh v raziskavo zajetih šolah previsoke, energijske vrednosti šolskih kosil pa prenizke. Ob tem se med posameznimi šolami pojavljajo manjše razlike v odstopanju od priporočenih energijskih vrednosti. Tako je energijska vrednost malic previsoka za 21 do 49 % ter energijska vrednost kosil prenizka za 18 do 32 % v primerjavi z nacionalnimi priporočili. Glede količine makrohranil je v šolskih obrokih, zlasti v malicah prevelika količina maščob in beljakovin. Sklep: Ugotavljamo, da v raziskavo zajetih osnovnih šolah niso upoštevane nacionalne smernice za zagotavljanje prehransko ustreznih obrokov. Šolske malice imajo previsoko in šolska kosila prenizko energijsko vrednost. V šolskih obrokih je prevelika količina maščob in beljakovin.
Ključne besede: zdrava prehrana, osnovnošolec, šolska malica, šolsko kosilo, smernice zdravega prehranjevanja
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 3724; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (367,22 KB)

2.
ANALIZA PREHRANJEVALNIH NAVAD IN OZAVEŠČENOST OSNOVNOŠOLCEV O ZDRAVEM NAČINU PREHRANJEVANJA
Ivana Vukovski, 2013, magistrsko delo

Opis: Eden najpreprostejših in hkrati najučinkovitejših načinov, s katerimi je mogoče vplivati na zdravje, je naš način prehranjevanja oziroma kvaliteta hrane, ki jo uživamo. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali so mladostniki dovolj seznanjeni in koliko vedo o pomenu pravilnega prehranjevanja, hkrati pa tudi ugotoviti razliko seznanjenosti o pravilnem prehranjevanju med 5. in 8. razredi osnovnih šol. V raziskovalnem vzorcu je bilo zajetih skupaj 398 učencev različnega spola iz 10 osnovnih šol v Mariboru, od tega je bilo 206 učencev iz 5. razredov in 192 učencev iz 8. razredov. Večina anketiranih osnovnošolcev meni, da prehrana vpliva na zdravje. Izsledki raziskave so pokazali, da večji odstotek petošolcev kot osmošolcev redno zajtrkuje, prav tako so učenci 5. razredov bolj zadovoljni s kosilom in količinsko dobljeno hrano kot učenci 8. razredov. Izsledki raziskave kažejo, da je ozaveščenost o pomembnosti pregledovanja označb na živilih večja pri petošolcih kot pri osmošolcih. Osnovnošolci menijo, da so aditivi, holesterol in barvila nevarni dodatki v prehrani, medtem ko so zanje sol, rastlinska in živalska maščoba nenevarni.
Ključne besede: prehranjevalne navade, osnovnošolci, šolska prehrana, varnost hrane
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1830; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

3.
VEDENJE IN RAVNANJE OSNOVNOŠOLCEV O ZDRAVI PREHRANI
Špela Lipovšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo ˝Védenje in ravnanje osnovnošolcev o zdravi prehrani˝ je sestavljeno iz dveh celot – teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili zdrav način življenja in dejavnike, ki omogočajo zdravo življenje vsakega posameznika. Velik poudarek je na tem, kaj naj bi zdrava prehrana bila, katere so sestavine zdrave prehrane ter kako se je potrebno prehranjevati. Natančneje smo predstavili resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike, postavili pod drobnogled, kakšna je prehrana osnovnošolcev ter primerjali prehrano med mestno in primestno šolo. V empiričnem delu je bila v raziskavi uporabljena deskriptivna metoda pedagoškega raziskovanja. Predstavljamo rezultate empirične raziskave, vezane na teoretična spoznanja. Zanimalo nas je, kakšno je znanje osnovnošolcev o zdravi prehrani in kaj le-ti dejansko jedo. Predstavljena je analiza raziskovanja med učenci tretjega, petega, sedmega in devetega razreda mestne in primestne osnovne šole. Ugotavljamo, da je znanje osnovnošolcev o zdravi prehrani zelo dobro, vendar se dejansko osnovnošolci še vedno manj zdravo prehranjujejo.
Ključne besede: zdrav način življenja, zdrava prehrana, osnovna šola, šolska prehrana, učenci.
Objavljeno: 09.10.2013; Ogledov: 1121; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

4.
VLOGA IN POMEN ŠOLE PRI SPODBUJANJU ZDRAVEGA NAČINA ŽIVLJENJA UČENCEV V OSNOVNI ŠOLI
Karmen Grabar, 2015, magistrsko delo

Opis: V pričujoči magistrski nalogi smo preučili, na kakšen način šola spodbuja učence k zdravemu načinu življenja. V prvem delu smo se osredotočili na opredelitev pojma zdravje in zdrav življenjski slog. Opisali smo nekatere dejavnike tveganja za zdravje, natančneje pa smo opredelili telesno dejavnost in zdravo prehrano, ki pomembno pripomoreta h krepitvi in ohranjanju zdravja posameznika. Poleg dejavnikov smo pogledali vlogo in ukrepe šole pri spodbujanju otok k zdravemu načinu življenja, posebno pozornost smo namenili šolski svetovalni službi ter sodelovalnemu odnosu med šolsko svetovalno službo in učitelji. Magistrska naloga vključuje empirično raziskavo, narejeno na vzorcu učiteljev predmetnega in razrednega pouka. Temeljni namen raziskave je bil ugotavljati vlogo in ravnanje učiteljev pri spodbujanju zdravega načina življenja otrok in mladostnikov. Zanimalo nas je, kako pogosto učitelji sodelujejo pri dejavnostih, ki so povezane z zdravim načinom življenja, kako pogosto sodelujejo s šolsko svetovalno službo, kako pogosto spodbujajo učence k aktivnostim, ki so povezane z zdravjem pri rednem pouku, kakšen pomen pripisujejo posameznim učnim predmetom v osnovni šoli, kateri dejavniki po njihovem mnenju najbolj vplivajo na zdravje učencev ter preučiti njihovo usposobljenost na temo zdrav način življenja. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 196 učiteljev iz osnovnih šol v Podravski regiji. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnih vprašalnikov in jih obdelali s statističnim programom SPSS. Za izračun razlik glede na delovno mesto učiteljev smo uporabili χ² – preizkus in Mann-Whitneyjev U-preizkus. Pokazalo se je, da med učitelji razrednega in predmetnega pouka obstajajo razlike v oceni pomembnosti dejavnikov, v pogostosti sodelovanja pri izvedbi oz. organizaciji določenih dejavnosti, v pogostosti sodelovanja s šolsko svetovalno službo, v pogostosti izvajanja dejavnosti pri rednem pouku, v učiteljevi oceni predmetov v osnovni šoli in v usposobljenosti učiteljev.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, zdrava prehrana, telesna dejavnost, osnovna šola, šolska svetovalna služba, učitelji
Objavljeno: 08.10.2015; Ogledov: 1175; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

5.
Vloga in delovne naloge organizatorja prehrane v osnovnih šolah
Suzana Planšak, 2016, specialistično delo

Opis: Šola ima pomembno vlogo pri vzgoji in izobraževanju s področja zdrave prehrane, pri oblikovanju zdravih prehranjevalnih navad in zdravega načina življenja, saj vzgaja in izobražuje, v sklopu ponudbe šolske prehrane pa omogoča učencem uživanje zdravih obrokov. Kot eden izmed ključnih členov v sistemu organizacije šolske prehrane je predstavljen organizator prehrane v osnovni šoli. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so delovne naloge organizatorja prehrane v osnovni šoli. Namen je bil tudi pripraviti poenotene delovne naloge organizatorjev šolske prehrane koroške regije. Anketirali smo 13 organizatorjev šolske prehrane na osnovnih šolah koroške regije. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Kot raziskovalni instrument smo uporabili lasten anketni vprašalnik, razdeljen na tri dele, ki je bil na voljo preko spletne strani v marcu 2016 in ga je sestavljalo 8 vprašanj z večjim številom podvprašanj in trditev. Vse pridobljene informacije, podatke in ugotovitve smo preučili, analizirali ter statistično obdelali v računalniškem programu LimeSurvey in Microsoft Excel 2010. Rezultati so prikazani v obliki grafov. Z raziskavo so bile ugotovljene in predstavljene naloge, ki jih organizatorji prehrane opravljajo na svojem delovnem mestu, vzporedno z nalogami, ki po njihovem mnenju dejansko spadajo med delovne naloge organizatorja šolske prehrane v osnovni šoli. Na podlagi teh ugotovitev smo pripravili poenotene delovne naloge organizatorjev šolske prehrane koroške regije. Organizator šolske prehrane s svojim delom pomembno vpliva na kakovost šolske prehrane, sodeluje pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani in zdravih prehranjevalnih navadah učencev in ima pomembno vlogo pri organizaciji šolske prehrane. Izobrazba organizatorja šolske prehrane naj bo ustrezna, s področja prehrane.
Ključne besede: organizator šolske prehrane, vloga in naloge organizatorja prehrane, šolska prehrana
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 1046; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (752,52 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici