| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 90
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Delovna šola na Slovenskem med vojnama
Amadeja Štukl, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali gibanje za delovno šolo na slovenskem ozemlju med obema vojnama. Najprej smo predstavili splošno opredelitev gibanja za delovno šolo v 20. stoletju in opisali delovno šolo v Združenih državah Amerike ter primerjali tradicionalno učenje s progresivnim učenjem. Nadaljevali smo s splošno definicijo delovne šole in jo uvrstili v okvir reformske pedagogike, kjer smo primerjali njune skupne značilnosti. Podrobneje smo predstavili tuje predstavnike delovne šole, to so Georg Kerschensteiner, Otto Glöckel in Pavel Petrovič Blonski. Raziskovali smo odnos slovenskih učiteljskih društev do delovne šole in kako so le-te pripomogle k razvijanju gibanja za delovno šolo pri nas. Leto 1929 je prineslo spremembe v družbi in v šolstvu, nastala je Kraljevina Jugoslavija, na področju vzgoje in izobraževanja pa se je oblikoval nov šolski zakon, ki je prinesel obvezno osemletno šolanje. Najbolj značilni predstavniki gibanja za delovno šolo na Slovenskem so bili Matija Senkovič, Gustav Šilih, Franjo Žgeč in Anton Osterc. Pojavili so se tudi nasprotniki delovne šole, med katerimi je bil najbolj pomemben Karel Ozvald. Obravnavali smo tudi gibanje za delovno šolo na Hrvaškem.
Ključne besede: delovna šola, delovni pouk, reformska pedagogika, progresivna pedagogika, Matija Senkovič, Gustav Šilih, šolska reforma, šolski zakon
Objavljeno: 31.05.2021; Ogledov: 156; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (782,91 KB)

2.
KONSTRUKTIVISTIČNI PRISTOP PRI POUKU GEOGRAFIJE NA PRIMERU UČNE TEME LATINSKA AMERIKA
Biserka Gavez, 2014, diplomsko delo

Opis: Temeljni namen diplomskega dela je bil proučiti možnost vključevanja konstruktivističnega pristopa pri razvijanju učenčeve miselne dejavnosti pri pouku geografije, ter ugotoviti njegovo potencialno večjo uspešnost od tradicionalnega pristopa z elementi konstruktivizma. Cilji diplomskega dela so bili: analizirati temeljne značilnosti konstruktivističnega pristopa in tradicionalnega pristopa pri pouku regionalne geografije; izdelati in izvesti izbrano učno uro na temo Latinska Amerika, ki temelji na proučevanih pristopih; preveriti uspešnost konstruktivističnega pristopa v primerjavi s tradicionalnim pristopom z elementi konstruktivizma pri izbrani učni temi Latinske Amerike; s testom ugotavljanja predznanja in osvojenega znanja ter z anketnim vprašalnikom preveriti, kateri učni pristop je dijakom bližnji in bolj izraža njihovo individualnost ter aktivnost pri pouku geografije. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili cilje in kompetence predmeta geografije v programu osnovne šole in v programu splošne gimnazije, poučevanje geografije v tujih državah, značilnosti tradicionalnega pristopa, značilnosti in razvoj konstruktivističnega pristopa, značilnost tradicionalnega pristopa z elementi konstruktivizma. V aplikativnem delu diplomske naloge smo, na podlagi testov ugotavljanja predznanja in testov ugotavljanja osvojenega znanja, analizirali uspešnost konstruktivističnega pristopa pri učni temi Latinske Amerike v primerjavi s tradicionalnim pristopom z elementi konstruktivizma. S pomočjo ankete smo pridobili mnenja dijakov o načinu pouka pri predmetu geografije in le te analizirali.
Ključne besede: šolska geografija, učni načrt, poučevanje, konstruktivistični pristop, tradicionalni pristop z elementi konstruktivizma, pedagoški eksperiment.
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 149; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

3.
ŠOLSKA, CERKVENA IN KULTURNA ZGODOVINA LENDAVE
Aleksandra Horvat, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga prikazuje šolsko, cerkveno in kulturno zgodovino Lendave. Pri svojem delu sem uporabila deskriptivno, komparativno in zgodovinsko metodo, s katerimi sem opisala najpomembnejše dogodke skozi stoletje. Tisočletna pripadnost Prekmurja k Madžarski je pustila svoje sledove na cerkvenem, šolskem, kulturnem in socialnem področju in je vplivala na samosvoj razvoj le-teh. Šolstvo ima v tem kraju dolgo tradicijo, saj je že v drugi polovici 16. stoletja v takratni Dolnji Lendavi delovala protestantska šola. Sedanja zgradba Dvojezične osnovne šole I Lendava pa je odprla svoja vrata leta 1968. Cerkev ima zametke že v letu 840, saj prvo cerkev v Lendavi omenjajo viri prav v tem letu. Sedanjo cerkev sv. Katarine so dali zgraditi Esterházyjevi v letih od 1749 do 1751. Skozi zgodovino se je podoba cerkve spreminjala, saj so jo morali večkrat obnoviti. Te obnove pa so vplivale tudi na njen baročni stil. O kulturnem življenju na področju lendavske občine pred letom 1945 je ohranjenih izredno malo podatkov. Danes ima Lendava izredno bogato in razvejano društveno dejavnost, saj deluje kar 36 kulturnih, mladinskih in drugih društev, med katerimi imajo nekatera dolgoletno tradicijo. Vsa ta društva pa v veliki meri vplivajo na sedanje družbeno-socialno življenje ljudi. Vsako obdobje je v Lendavi pustilo svoj pečat in na svojstven način vplivalo na razvoj kraja ter na življenje prebivalstva.
Ključne besede: Prekmurje, Lendava, šolska zgodovina, cerkvena zgodovina, kultura, življenje ljudi.
Objavljeno: 27.01.2021; Ogledov: 156; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

4.
Pismenost o duševnem zdravju in samoučinkovitost pri šolskih svetovalnih delavcih
Katja Ošlak, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali pismenost o duševnem zdravju ter oceno samoučinkovitosti pri prepoznavi in obravnavi kriznih primerov med šolskimi svetovalnimi delavci na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 232 udeležencev, ki so rešili Vprašalnik pismenosti o depresiji (D lit), Vprašalnik pismenosti o anksioznih motnjah (A lit) ter Lestvico samoučinkovitosti pri oceni in obvladovanju tveganja (RAMSES), od tega je 200 udeležencev odgovorilo tudi na 8 odprtih vprašanj. Ugotovili smo, da med udeleženci prihaja do razlik v pismenosti glede na njihov poklicni profil, in sicer imajo psihologi boljšo pismenost o depresiji in anksioznih motnjah v primerjavi z ostalimi poklicnimi profili. Prav tako psihologi izražajo višjo samoučinkovitost pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Ugotovili smo tudi, da prihaja do pozitivne povezanosti med pismenostjo o depresiji in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov ter med pismenostjo o anksioznih motnjah in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Na našem vzorcu ni prišlo do pozitivne povezanosti med samoučinkovitostjo in leti delovnih izkušenj v šolski svetovalni službi, kot smo predpostavljali na podlagi ugotovitev predhodnih raziskav. Prvih pet hipotez smo v navezavi na rezultate kvantitativnih analiz potrdili, šeste hipoteze pa ne. V sklopu kvalitativnega dela smo pridobili dodatne informacije o različnosti znanj, usposobljenosti, občutkov kompetentnosti in načinov dela šolskih svetovalnih delavcev različnih poklicnih profilov na področju duševnega zdravja. Prav tako smo dobili vpogled v to, kako različne šole pripisujejo različen pomen delu šolske svetovalne službe na področju duševnega zdravja in kako v skladu s tem tudi delujejo. Naša raziskava tako predstavlja pomemben doprinos znanj na področju dela šolske svetovalne službe in duševnega zdravja, ozavešča o pomenu delovanja psihologa v okviru šolske svetovalne službe, ozavešča o najpogostejših težavah šolske svetovalne službe pri delu na področju duševnega zdravja ter navaja smernice za izboljšave v prihodnosti.
Ključne besede: duševno zdravje, pismenost o duševnem zdravju, samoučinkovitost, šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec
Objavljeno: 15.09.2020; Ogledov: 309; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (916,05 KB)

5.
Vidiki eksperimentalnega dela v osnovnošolskih tekmovanjih iz kemije
Maja Luković, 2020, magistrsko delo

Opis: Tekmovanja predstavljajo enega izmed načinov preverjanja in ocenjevanja znanja ter omogočajo spremljanje razvoja dosežkov učenca in njegovih kognitivnih sposobnosti. Državna tekmovanja zajemajo različna področja znanstvenih disciplin, vendar se pri sestavljanju tekmovalnih pol vsa opirajo na veljavne učne načrte. Cilji iz učnih načrtov pri pouku kemije so usmerjeni v pridobivanje temeljnih kemijskih znanj iz različnih vsebin, razvijanje kompleksnega in kritičnega mišljenja ter naravoslovne pismenosti v najširšem pomenu besede. Pri tem igra pomembno vlogo tudi praktično eksperimentalno delo, ki je bistven sestavni del na vseh stopnjah poučevanja kemije in bi bilo prav, da je vključeno tudi na Preglova tekmovanja. Ocenjevalec bi s tem dobil širšo sliko o učenčevem znanju, logičnem razmišljanju in naravoslovni pismenosti. Končna ocena ne bi v celoti opredeljevala samo njegovih kognitivnih sposobnosti, ampak bi del ocene opisal tudi njegove psihomotorične lastnosti. Preglova tekmovanja iz kemije sicer ne zajemajo ocenjevanja praktičnega dela, je pa v tekmovalnih polah veliko takšnih nalog, ki od učencev zahtevajo povezovanje teoretičnih dejstev z eksperimentalnim delom, oziroma s predstavami o njihovi izvedbi. V naši raziskavi smo se osredotočili samo na »teoretične eksperimentalne naloge«, ki zahtevajo povezovanje teoretičnega znanja s predstavami in izkušnjami o praktični izvedbi. Pri raziskavi, kjer smo na vzorcu 25.750-ih učencev primerjali uspešnost reševanja teoretičnih eksperimentalnih nalog na šolskih tekmovanjih z reševanjem celotnega testa, smo ugotovili, da je le-ta slabša. Medtem se je na državnih tekmovanjih izkazalo, da so uspešnejši prav tisti učenci, ki so bolje reševali teoretične eksperimentalne naloge. Rezultati odstopajo samo za leto 2016, kjer je bila uspešnost reševanja teoretičnih eksperimentalnih nalog na šolskem tekmovanju večja v primerjavi z uspešnostjo reševanja celotne pole. V drugem delu naše analize smo ugotavljali uspešnost reševanja teoretičnih eksperimentalnih nalog glede na nižje in višje kategorije znanja po Bloomovi taksonomiji. Ugotovili smo, da je bilo reševanje nalog iz nižjih kategorij znanja bolj uspešno v primerjavi z reševanjem nalog iz višjih kategorij znanja po Bloomu.
Ključne besede: državna in šolska tekmovanja, Preglovo tekmovanje, teoretične eksperimentalne naloge, višje in nižje kategorije nalog po Bloomu
Objavljeno: 11.08.2020; Ogledov: 209; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

6.
Vloga predmetnih didaktik za kompetence prihodnosti
2019, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Zbornik povzetkov mednarodno znanstvene konference Vloga predmetnih didaktik za kompetence prihodnosti predstavlja spoznanja tako strokovnjakov iz prakse kot raziskovalcev z različnih akademskih področij, ki se zanimajo za raziskovanje in prispevek k izobraževalnim temam. Prispevki sledijo dvema temeljnima ciljema konference: predstaviti spoznanja predmetnih didaktik s področja razvoja kompetenc prihodnosti in izmenjati praktične izkušnje, znanja in primere med učitelji in raziskovalci. Zbornik povzetkov pokriva sledeče krovne teme: razvoj kompetenc učenca (sodelovalno učenje, kroskurikularno in medpredmetno učenje in poučevanje, interdisciplinarnost v poučevanju, diferenciacija in individualizacija, princip enakosti, upoštevanje predznanja, učenje z raziskovanjem, vloga mediatorjev pri pouku, avtentične situacije, sodobna učna okolja (IKT), pouk izven učilnice, razvoj različnih pismenosti), trikotnik predmetno področje, didaktika in predmetna didaktika (profesionalni razvoj učitelja, samorefleksija učitelja, sodobni pristopi poučevanja v praksi, pedagoško vsebinsko znanje učiteljev, pravopisna zmožnost učencev in učiteljev, odnos, vzajemnost, razmerje in podobnosti predmetnega področja, didaktike in predmetne didaktike), vizualizacija (vizualna pismenost, spodbujanje specifičnih zaznavnih zmožnosti) in implementacija kognitivnega konflikta v pouk (kognitivno poniževanje učencev, konstruktivizem – kognitivni konflikt, napačne predstave, intuitivni pojmi, kognitivne sheme).
Ključne besede: teorija, poučevalna praksa, didaktika, predmet, šolska vertikala
Objavljeno: 13.12.2019; Ogledov: 694; Prenosov: 84
URL Povezava na datoteko

7.
Vloga šolskega svetovalnega delavca pri razvijanju socialnih veščin
Adrijana Sambolič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo proučili vlogo šolskega svetovalnega delavca pri razvijanju socialnih veščin. V teoretičnem delu smo najprej opredelili šolsko svetovalno službo, njene osnovne dejavnosti ter področja dela. V nadaljevanju smo proučili socialne odnose in opisali dve najpogostejši obliki socialnih odnosov, ki ju učenci vzpostavijo v šoli. Opredelili smo pojem socialne veščine ter opisali posledice slabo razvitih socialnih veščin, pojasnili smo, kako poteka učenje socialnih veščin ter našteli in opisali najpogostejše oblike dejavnosti namenjene učenju socialnih veščin in spretnosti. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika proučili vlogo šolskega svetovalnega delavca pri razvijanju socialnih veščin. V raziskavi je sodelovalo 119 osnovnošolskih svetovalnih delavcev. Osredotočili smo se predvsem na področja, na katerih svetovalni delavci opažajo največje pomanjkljivosti v razvoju veščin, kdo najpogosteje načrtuje in izvaja dejavnosti, katere oblike dejavnosti so najpogosteje uporabljene, kako poteka učenje, katerim področjem dajejo največji poudarek, preventivo na tem področju ter usposobljenost svetovalnih delavcev. Pri tem nas je zanimalo, ali obstajajo razlike glede na izobrazbo svetovalnih delavcev in trajanje njihove trenutne zaposlitve, ter glede na to, ali se šola nahaja v mestnem ali podeželskem okolju (lokacija šole). Ugotovili smo, da ima svetovalni delavec pomembno vlogo pri razvijanju socialnih veščin in spretnosti, saj je pogosto načrtovalec in izvajalec dejavnosti, pri delu pa preko posvetovalnega odnosa sodeluje tudi z učitelji. Pri delu največkrat uporablja individualno svetovalno delo ter socialne igre.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, svetovalni delavec, socialne veščine, trening socialnih veščin, socialne igre
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 461; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (881,55 KB)

8.
Povezanost med uporabo spletnega socialnega omrežja Facebook in šolsko uspešnostjo srednješolcev v Sloveniji
Sara Koležnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela opisujemo splošna teoretična izhodišča o spletnih socialnih omrežjih, predvsem Facebooka, njegove lastnosti ter njegovo povezanost s šolsko uspešnostjo mladostnikov. Prav tako smo obravnavali pozitivne in negativne učinke spletnih socialnih omrežij na mladostnike in njihov vpliv na izobraževanje. V nadaljevanju smo definirali šolsko uspešnost in njene dejavnike ter obravnavali starševski nadzor nad uporabo spletnih socialnih omrežij njihovih otrok. Nato smo predstavili primere, kako lahko šola uporabi Facebook v učnem procesu. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili empirično raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo spletne ankete 1ka. Anketirali smo 123 srednješolcev Koroške in Štajerske regije. Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program SPSS. Rezultati raziskave so pokazali, da večina respondentov nekajkrat dnevno uporablja Facebook. Po pridobljenih podatkih Facebook ostaja najbolj razširjeno spletno omrežje, vendar ne med najstniki. Namreč med najstniki sta Facebook zasenčila vse bolj priljubljeni Snapchat in Instagram. Enako je potrdila tudi naša raziskava. Spletna socialna omrežja mladi uporabljajo za druženje in ohranjanje stikov s prijatelji, obveščanje o šolskih dejavnostih, zabavo ter podobno. Večini respondentom Facebook služi kot pomoč pri učenju in šolskem delu. Pri uporabi Facebooka in drugih socialnih omrežij mladostnikov starši svojim otrokom zaupajo. Kljub temu da povezanosti Facebooka in šolske uspešnosti v naši raziskavi nismo dokazali (majhen in omejeno reprezentativen vzorec respondentov), ta zagotovo obstaja tako pozitivna kot negativna, kar je predstavljeno tudi v teoretičnem delu.
Ključne besede: Facebook, socialna omrežja, šolska uspešnost, mladi v Sloveniji, starševski nadzor
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 595; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (802,11 KB)

9.
Vrstniška mediacija v slovenskih srednjih šolah
Mateja Vogrinčič, 2019, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo izpostavlja tematiko vrstniške mediacije kot enega izmed alternativnih načinov za razreševanje nastalih konfliktov. Glavni namen naše empirične raziskave je bil osvetliti področje slovenskih srednješolskih programov z vidika discipline in konfliktov ter ugotoviti, koliko srednjih šol pri reševanju konfliktov uporablja koncept vrstniške mediacije. Pri tem so nas zanimale razlike glede na regijo in izobraževalni program, ki ga izvaja posamezna srednja šola. V prvi fazi raziskovanja smo pridobili podatke s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskava temelji na neslučajnostnem vzorcu šolskih svetovalnih delavcev vseh srednjih šol, ki so v šolskem letu 2016/2017 delovale v Sloveniji. Na anketni vprašalnik se je skupno odzvalo 71 šolskih svetovalnih delavcev. V drugi fazi raziskovanja smo uporabili metodo intervjuja, s katero smo želeli preveriti veljavnost z anketnim vprašalnikom pridobljenih podatkov in pridobiti poglobljen vpogled v vrstniško mediacijo v slovenskem prostoru. Izvedli smo polstrukturiran intervju z enim izmed slovenskih mediatorjev, z Janijem Prgićem. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da vsi šolski svetovalni delavci medosebne odnose med dijaki/dijakinjami na njihovi šoli ocenjujejo kot pozitivne in zelo pozitivne. Velik odstotek srednjih šol v urejanje konfliktov in disciplinskih vprašanj aktivno vključuje tudi dijake/dijakinje, vendar pa je koncept vrstniške mediacije kot eden izmed alternativnih metod reševanja konfliktov vseeno slabo uveljavljen v slovenskih srednjih šolah, pri tem pa ni bistvenih razlik glede na regijo ali tip izobraževalnega programa. Številni avtorji v svojih delih navajajo prednosti vrstniške mediacije, o tem pa poročajo tudi anketiranci s srednjih šol, ki že izvajajo vrstniško mediacijo. Ostali anketirani navajajo potrebo po uvedbi določenih pogojev, da bi lahko ta koncept vpeljali tudi na njihovih šolah. Odgovori, zbrani s pomočjo intervjuja, so potrdili našo domnevo, da je vrstniška mediacija in mediacija nasploh metoda, ki posameznika opremi z znanji in veščinami, ki so nujno potrebne ter zaželene za življenje in delovanje v družbi.
Ključne besede: Medvrstniški odnosi, konflikt, šolska mediacija, vrstniška mediacija
Objavljeno: 07.06.2019; Ogledov: 702; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

10.
Vloga šolske svetovalne službe pri integraciji otrok priseljencev
Tina Skale, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali z vlogo šolske svetovalne službe pri procesu integracije otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. V teoretičnem delu smo predstavili migracije in z njimi povezane imigrantske politike ter pri tem izpostavili slovensko integracijsko politiko. Razložili smo pojem priseljenci in opisali značilnosti otrok priseljencev. Osredotočili smo se na vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Slednji temelji na načelu medkulturnosti, zato smo pojem medkulturnost podrobneje razčlenili. Pomembno vlogo pri integraciji otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem imajo šolski svetovalni delavci. Predstavili smo njihove naloge, pomen v procesu integracije otrok priseljencev, vlogo v medkulturnem svetovanju in poudarili pomembnost razvitosti medkulturnih svetovalnih kompetenc. V empiričnem delu smo raziskovali posamezne vloge in vplive na vključevanje otrok priseljencev. Zanimal nas je odnos šolskih svetovalnih delavcev do medkulturnosti. Ugotavljali smo razvitost njihovih medkulturnih svetovalnih kompetenc. Raziskali smo, v kolikšni meri šolski svetovalni delavci sodelujejo z drugimi posamezniki z namenom izboljšanja medkulturnih odnosov. Prav tako nas je zanimalo, koliko strokovnega znanja imajo šolski svetovalni delavci za delo z otroki priseljenci in v kolikšni meri se usposabljajo za to delo. Mnenja šolskih svetovalnih delavcev smo primerjali glede na trajanje njihove zaposlitve, statistično regijo, iz katere prihajajo, in šolo, kjer so zaposleni. Lahko bi izpostavili nekaj ugotovitev. Šolski svetovalni delavci za uspešno vključevanje otrok priseljencev v ospredje postavljajo odnose otrok priseljencev s sošolci in učitelji. Medkulturno šolo vidijo kot prednost in najpomembnejšo vlogo pri pozitivnem spodbujanju medkulturnosti pripisujejo družini. Med kompetencami, ki so v procesu medkulturnega svetovanja pomembne, ocenjujejo kot najbolj razvito sposobnost empatije in spoštovanje etnične, verske pripadnosti otrok priseljencev. Šolski svetovalni delavci poudarjajo, da za delo z otroki priseljenci nimajo dovolj strokovnega znanja. Sklepamo lahko, da je integracija otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji aktualna tema, ki zahteva še veliko obravnave in s tem povezanega usposabljanja strokovnih delavcev šol.
Ključne besede: otroci priseljenci, integracija, šolska svetovalna služba, medkulturnost, medkulturna vzgoja in izobraževanje, medkulturno svetovanje.
Objavljeno: 08.03.2019; Ogledov: 784; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici