| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
LJUDSKA ŠOLA SLIVNICA PRI MARIBORU DO LETA 1941
Petra Rozman, 2012, diplomsko delo

Opis: Naslov diplomskega dela je Ljudska šola Slivnica pri Mariboru do leta 1941. Namen dela je predstaviti razvoj osnovnega šolstva v Slivnici pri Mariboru ter ga primerjati z razvojem osnovnega šolstva na širšem, slovenskem območju. Zanimalo me je delovanje šole, spoznati vodstvo, nadzorstvo in učiteljstvo šole, predstaviti šolska praznovanja, dejavnosti ter potek šolskega leta ter ugotoviti število šoloobveznih in šoloobiskujočih otrok. Pomemben cilj dela je bil ugotoviti politično pripadnost šole in s tem pogojen učni jezik. Raziskovalne metode, ki sem jih uporabljala pri nastanku teoretičnega diplomskega dela, so deskriptivna, komparativna ter zgodovinska. Te tri metode so bile najbolj primerne za opisovanje dejstev in procesov (deskriptivna metoda), za proučevanje procesov ter njihovo medsebojno primerjanje (komparativna) ter proučevanje in opisovanje preteklosti (zgodovinska). Zadani rezultati so bili doseženi do podrobnosti, razen enega cilja, ki ga niso potrdila nobena konkretna dejstva ali zapisi v šolski kroniki. Dokaz za takratne razmere v šoli in z njimi poveznim učnim jezikom je zakon, ki je veljal za vso Štajersko in Koroško. Nemški jezik je bil uradni in šolski jezik. Pa vendar težko opredelimo ali zagotovo potrdimo narodno naklonjenost ljudske šole v Slivnici pri Mariboru v času avstro-ogrske nadvlade. Edini dokaz, da se je v šoli poučevalo v slovenskem jeziku, je poimenovanje šole, saj naj bi L J U D S K A šola, pomenila šolo, kjer se učni jezik prilagaja materinščini učencev. Takšna ugotovitev je lahko zelo pomembna za raziskovanje osnovnega šolstva na območju Štajerske v času do konca prve svetovne vojne.
Ključne besede: Ključne besede: Ljudska šola, Slivnica pri Mariboru, zgodovina šolstva, delovanje šole, šolska kronika, osnovno šolstvo.
Objavljeno: 03.10.2012; Ogledov: 1959; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

2.
OSNOVNA ŠOLA KOŠAKI OD 1945 - 1968
Eva Ciglar, 2014, diplomsko delo

Opis: Naslov diplomskega dela je Osnovna šola Košaki od 1945 do 1968. Namen dela je predstaviti nastanek in delovanje OŠ Košaki v času, ko je šola delovala kot samostojna izobraževalna ustanova (1945−1968). Podrobneje je opisano prvo povojno obdobje, ko se je šolstvo v novonastali Jugoslaviji moralo sestaviti. V raziskavah o mariborskem šolstvu najdemo podatke o najslabšem učnem uspehu med vsemi mariborskimi šolami, zato smo preverili, če to lahko potrdimo, in ugotovili, kateri dejavniki so vplivali na slab učni uspeh te šole. Z natančnim študijem šolskih kronik, ki so bile naš temeljni vir raziskovanja, smo primerjali zgodnja in pozna obdobja delovanja šole ter spremljali vpliv šolske reforme na razvoj šole. Njen učni uspeh smo primerjali z ostalimi mariborskimi šolami tistega časa. Kot skupek koščkov, ki smo jih iskali na raznih krajih, želimo šoli v spomin podariti mesto na knjižnih policah. Da bi lažje razumeli vzroke za nastanek šole, smo preučili širšo zgodovino šolstva na slovenskem ozemlju in poudarek namenili osnovnemu šolstvu v Mariboru ter opisali obstoj OŠ Krčevina pri Mariboru, na kateri so se pred ustanovitvijo OŠ Košaki šolali otroci s košaškega predela mesta. Kraj, ki je zdaj mestno naselje, je nekoč bil samostojna občina, zato je bilo smiselno, da opišemo krajevne in zgodovinske značilnosti Maribora nasploh in poiščemo podrobnosti o Košakih ter prikažemo življenje v kraju pred in po II. svetovni vojni. Raziskovalne metode, ki smo jih uporabili pri nastanku teoretičnega diplomskega dela, so: zgodovinska, deskriptivna, komparativna, induktivna ter metoda analize in sinteze. Z njimi smo ob natančnem študiju literature uspeli dokazati, da je bil sloves slabega učnega uspeha na podeželski osnovni šoli upravičen. Poiskali smo glavne in stranske faktorje vpliva na uspeh, ki se kažejo v šolskem obisku, sodelovanju doma in staršev, materialnih razmerah na šoli, prizadevanju učiteljev, socialnemu stanju doma, vplivu masovnih organizacij v kraju in v povojnem opustošenju nasploh.
Ključne besede: OŠ Košaki, Maribor, zgodovina šolstva, učni uspeh, šolska kronika, osnovno šolstvo
Objavljeno: 13.03.2014; Ogledov: 1560; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

3.
OSNOVNA ŠOLA BREŽICE MED LETOMA 1917 IN 1971
Patricija Kragl, 2014, diplomsko delo

Opis: Naslov diplomskega dela je Osnovna šola Brežice med leti 1917 in 1971. Namen dela je bil predstaviti začetke šolstva v Brežicah in delovanje šole v letih od 1917 – 1971, ter primerjati z razvojem šolstva na slovenskem. V tem obdobju je prišlo do večjih sprememb v sami lokaciji šole, šolskega sistema in obeleževanju praznikov na šoli. Zanimalo me je tudi, katere dejavnosti so potekale na šoli in kako je potekalo šolsko leto. Predstavila sem občino Brežice, v kateri se nahaja šola. Opisala kratko zgodovino Brežic in kako je ta vplivala na razvoj šolstva v našem mestu. Prvi zametki šolstva v našem kraju so se začeli v 2. polovici 16. stoletja in sicer po zaslugi grofa Jurija Frankopana, ki je zgradil samostan v katerem je bila šola za dečke meščanskih rodbin. Šolo sem podrobneje opisala v času po 1. svetovni vojni, ko so ukinili nemško šolo in je nastala štirirazredna deška in dekliška šola, v obdobju med obema vojnama pa so šolsko poslopje zavzeli Nemci. Pouk se v tem obdobju ni izvajal. Po 2. svetovni vojni je bil obisk boljši kot po 1. svetovni vojni. Ljudje so se zavedali, da je izobrazba pomembna. Pouk je bil organiziran v 10 oddelkih. Leta 1958 je izšel pomemben zakon o uvedbi 8 - letke. Današnjo šolo tako kot v preteklosti obiskuje veliko otrok iz sosednjih krajev. Šolo so leta 2008 obnovili. Prenovili so sanitarije, na predmetno stopnjo so namestili omarice in stene pobarvali z živimi barvami. Zvonec, ki oznanja konec pouka pa je zamenjala prijetna glasba nad katero so učenci navdušeni. V diplomi sem uporabila tri raziskovalne metode: deskriptivno, komparativno in zgodovinsko metodo. Uporabila sem tudi postopek zbiranja podatkov, predvsem na podlagi zapisanih kronik.
Ključne besede: šola, izobraževanje, šolstvo, Osnovna šola Brežice, zgodovina šolstva, šolska kronika
Objavljeno: 15.07.2014; Ogledov: 1488; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

4.
NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI ŠOLE KOT DRUŽBENE INSTITUCIJE PRVIH 100 LET ŠOLSTVA V RIMSKIH TOPLICAH
Jasmina Oblak, 2015, diplomsko delo

Opis: S tretjim osnovnošolskim zakonom leta 1869 je osnovna šola resnično postala »politicum«, stvar države, na papirju uradno ločena od cerkve in duhovščine. Obiskovali so jo otroci med šestim in štirinajstim letom starosti, kar je med starši in učitelji, posebej na vasi, povzročilo veliko nevšečnosti. Učitelji so v tem času dobili pogoje za boljšo izobrazbo, obljubljeni so jim bili višji dohodki in večja samostojnost. V nalogi smo želeli predstaviti podeželsko šolo v Rimskih Toplicah med letoma 1859 in 1959. To zgodovinsko obdobje so zaznamovali številni politični dogodki: obe svetovni vojni, razpad Avstro-Ogrske monarhije in nastanek jugoslovanske države. Šola kot institucija se je novim razmeram prilagajala s številnimi reformami in zakoni kljub kritičnim pozivom učiteljev, ki jih je oblast s pridom izkoriščala, jim nalagala vedno več birokratskega dela ter jih vključevala v zunajšolske aktivnosti, hkrati pa hvalila njihovo skromnost in pokorščino, a bila vselej gluha ob njihovi duhovni in materialni stiski. Šole so se ves ta čas srečevale s prostorskimi, kadrovskimi, finančnimi in materialnimi problemi, kar je vsakič vplivalo na kakovost izobraževanja in raven znanja učenk in učencev. S pomočjo šolske kronike in ostalih virov smo v nalogi na kratko opisali družbene, politične in gospodarske razmere v državi. Poudarili smo tudi razlike med sprejetimi zakoni in dejanskimi razmerami oziroma problemi, s katerimi so se spopadali vaški učitelji pri vzgoji in izobraževalnem procesu, ko so morali spretno krmariti med še vedno močnim vplivom cerkve na vasi, bogatimi veleposestniki, ki so šolo videli kot odlično sredstvo potujčevanja, ter državo, ki jim je dajala kruh.
Ključne besede: osnovna šola, šolska kronika, družbena institucija, vzgoja, izobraževanje, Rimske Toplice
Objavljeno: 11.03.2015; Ogledov: 605; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)

5.
ZGODOVINA GIMNAZIJE BREŽICE OD 1945 DO DANES
Samanta Pilpah, 2015, magistrsko delo

Opis: Z magistrskim delom skušam osvetliti vprašanja, kje, kdaj in kako se je razvijala Gimnazija Brežice skozi zgodovino. Namen je bil predstaviti začetke šolstva na Slovenskem in v Brežicah, delovanje frančiškanskega rodu v mestu ter delovanje same gimnazije od leta 1945 do danes. Predvsem sem želela prikazati, kako je potekalo posamezno šolsko leto, katere dejavnosti so se v tem času dogajale na šoli, zapisati pomembne dogodke in spoznati njeno zgodovino. Osredotočila sem se tudi na predstavitev občine Brežice, v kateri deluje gimnazija. Na njene značilnosti, kako se je mesto razvijalo in s tem vplivalo na razvoj šolstva v Brežicah. Prav grof Jurij Frankopan je bil zaslužen za začetke poučevanja v naših krajih. Dal je zgraditi samostan, ki je služil kot meščanska šola samo za dečke. Gimnazijo sem opisala od leta 1945 do 2014, saj se je v tem času zgodil velik preskok na področju poučevanja in sprememb na šoli. Pouk se je v starejših obdobjih, a tudi danes, izvajal v prostorih nekdanjega samostana, ki je pomemben mejnik zgodovine v Posavju, predvsem pomemben je bil prihod frančiškanov v Brežice in njihovo delovanje. Po drugi svetovni vojni, 8. septembra 1945, je ministrstvo ustanovilo Gimnazijo Brežice, s poukom so začeli mesec kasneje. Danes ima Gimnazija Brežice močno zasidrane korenine v mreži slovenskih gimnazij. Obiskuje jo veliko število dijakov, tudi iz sosednjih občin. Leta 2013 so zaključili s prenovo šole, vendar je na njej ostal pridih samostana. Prenovili so notranje prostore, dodali omarice za dijake, obnovili zunanji del z vrtom in uredili podstrešje. V magistrskem delu sem uporabila predvsem deskriptivno metodo, ki temelji na opisovanju dejstev, odnosov in procesov brez vzorčnega razlaganja in zgodovine, metodo raziskovanja, ki temelji na raziskovanju bližnje in daljne preteklosti. Uporabila sem postopek zbiranja podatkov na podlagi zapisanih kronik, ki sem jih dobila na šoli, v Zgodovinskem arhivu v Celju in Knjižnici Brežice. Raziskovalni problem, ki sem si ga zadala, sem dosegla z raziskovanjem šolskih kronik, v katerih sem našla vse podatke o tem, kaj se je z gimnazijo dogajalo v tem obdobju.
Ključne besede: Ključne besede: gimnazija, izobraževanje, Brežice, šolstvo, Gimnazija Brežice, šolska kronika.
Objavljeno: 08.10.2015; Ogledov: 949; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

6.
Zgodovina šolstva v Svetem Juriju ob Ščavnici
Lidija Kramberger, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je kronološko predstavljen razvoj osnovnega šolstva v Svetem Juriju ob Ščavnici. Začetki tukajšnjega šolstva segajo v 18. stoletje. Na začetku je pouk potekal v leseni mežnariji, ki jo je finančno podpirala župnija. Leta 1784 je bilo v šolskem okolišu 280 šoloobveznih otrok, zato so zgradili tudi primerno velike šolske prostore. Po letu 1800 je število učencev še zmeraj naraščalo in ker je bilo staro leseno poslopje v slabem stanju, so sklenili zgraditi na istem mestu novo šolsko poslopje. Denar za novo šolsko poslopje je priskrbel takratni župnik Pušenjak, ki je bil zelo vnet za novo šolo. Pridobil je podporo škofijskega ordinariata v Gradcu. Novo poslopje je bilo prav tako enonadstropno ter zidano iz opeke in kamenja. Graditi so ga pričeli leta 1833, naslednje leto pa je bilo že dograjeno. Zaradi visokega števila učencev so odprli še en razred in tako je imela videmska trivialka dva razreda. Pomembni letnici, ki sta zaznamovali zgodovino šolstva pri Sv. Juriju ob Ščavnici sta leto 1959/60, ko je bila podružnična šola na Stari Gori formalno priključena centralni osnovni šoli v Sv. Juriju ob Ščavnici in leto 1988, ko so podružnično šolo na Stari Gori dokončno ukinili. Avgusta 1971 se je kraj veselil otvoritve novega šolskega poslopja, ki je veljalo za eno najsodobnejših v radgonski občini. Šola je dobila sedem novih učilnic s kabineti in knjižnico. S tem šolskim letom so učenci od petega do osmega razreda obiskovali pouk v novih učilnicah, istočasno pa so prešli tudi na enoizmenski pouk. Devet let kasneje so začeli graditi montažno telovadnico ob novi šoli. Prostorsko in kadrovsko izpopolnjena je osnovna šola vstopila v leto 2000. Vseskozi so potekala različna gradbena dela in sanacije, z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je šola priključila različnim mednarodnim projektom. Šola se tudi danes trudi, da vzgojno-izobraževalno delo bogati z mnogimi dodatnimi programi, s številnimi prireditvami in ob sodelovanju z domačim krajem.
Ključne besede: Sveti Jurij ob Ščavnici, Osnovna šola Sv. Jurij ob Ščavnici, Stara Gora, Osnovna šola pri Svetem Duhu na Stari Gori, Osnovna šola Videm ob Ščavnici, osnovno šolstvo, šolska kronika.
Objavljeno: 16.11.2015; Ogledov: 1319; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

7.
ZGODOVINA OSNOVNE ŠOLE OB DRAVINJI OD USTANOVITVE DO DANES
Katarina Konec, 2016, diplomsko delo

Opis: Naslov diplomskega dela je Zgodovina Osnovne šole Ob Dravinji od ustanovitve do danes. Namen dela je predstaviti zgodovino in razvoj osnovnega šolstva v Slovenskih Konjicah, podrobneje centralno Osnovno šolo Ob Dravinji ter njuni podružnici. Zajela sem obdobje od 1958 (ustanovitev šole) do danes. Zanimal me je učni uspeh učencev skozi leta, organizacija, delovanje in vodstvo šole, želela sem ugotoviti socialno stanje družin in število šoloobveznih otrok, spoznati učiteljstvo in nadzorstvo šole ter predstaviti dosežke, dejavnosti otrok in aktivno vključevanje učencev v različne prireditve. Za lažje razumevanje je opisana zgodovina Slovenskih Konjic, njene družbeno-geografske značilnosti in statistični podatki o prebivalstvu. Precej informacij o zgodovini šole v samem kraju najdemo na knjižnih policah mestne knjižnice, številne vire tudi v šolski knjižnici OŠ Ob Dravinji, ključne podatke pa v šolskih kronikah, ki so bile temeljni vir raziskovanja. Potrebno je bilo preučiti tudi zgodovino šolstva na Slovenskem, da bi lažje razumeli vzroke za nastanek šole in njeno delovanje. Pri nastanku teoretičnega diplomskega dela sem uporabila naslednje raziskovalne metode: komparativno, ki je bila najbolj primerna za proučevanje in medsebojno primerjanje različnih procesov, zgodovinsko za opisovanje preteklosti ter deskriptivno za interpretacijo dejstev in procesov. S pomočjo teh treh metod in prebiranja literature sem lahko poiskala številne dejavnike in pokazala, kako ti pozitivno ali negativno vplivajo na uspehe učencev skozi leta, in jih skušala povezati s splošnimi okoliščinami v kraju.
Ključne besede: OŠ Ob Dravinji, zgodovina šole, Slovenske Konjice, organizacija šole, šolska kronika.
Objavljeno: 18.03.2016; Ogledov: 1457; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

8.
Zgodovina osnovnega šolstva pri Svetem Tomažu
Nina Slavinec, 2016, diplomsko delo

Opis: Naslov diplomskega dela je Zgodovina osnovnega šolstva pri Svetem Tomažu. Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj šolstva pri Svetem Tomažu od začetkov do danes ter jih primerjati z razvojem šolstva na Slovenskem. V letih od nastanka »pouka« pa do danes se je zgodilo kar nekaj sprememb v lokaciji šole, v katerih je potekal pouk, spreminjala se je organizacija pouka, upadalo in naraščalo je število učencev, spreminjale so se dejavnosti, ki so spremljale šolsko delo, prav tako pa pomembni dogodki v šoli in izven nje. V diplomskem delu sem predstavila občino Sveti Tomaž, ki spada med mlajše občine v Sloveniji, saj je nastala leta 2006. Opisani so tudi kraji, ki sestavljajo občino, njene znamenitosti in društva. Prve oblike pouka so se pri Svetem Tomažu po zapisih kronik začele leta 1780, ko je Tomaž Pergar v takratni mežnariji imel eno šolsko sobo, v kateri je poučeval učence. V nadaljnjih letih se je šolska zgradba dograjevala, končno lokacijo je dobila leta 1972, ko so postavili novo šolo z 12 učilnicami. Leta 1999 so šolo adaptirali in zraven postavili veliko telovadnico. Pri pisanju diplomskega dela so uporabljene tri metode urejanja in zbiranja podatkov: deskriptivna, komparativna in zgodovinska metoda. Uporabila sem tudi postopek zbiranja podatkov na podlagi zapisanih kronik ter v diplomsko delo vključila tabele in slikovno gradivo za boljšo predstavo.
Ključne besede: šola, šolstvo, zgodovina šolstva, osnovna šola Sveti Tomaž, šolska kronika.
Objavljeno: 07.06.2016; Ogledov: 648; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

9.
Šolstvo v Kidričevem skozi čas
Tanja Godec, 2016, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge z naslovom »Šolstvo v Kidričevem skozi čas« sem v uvodnem delu predstavila kraj Kidričevo kot občino in geografsko območje. Na kratko sem tudi opisala zgodovinski razvoj šolstva in zakonodaje na Slovenskem s poudarkom na vplivu cerkve v šolstvu in prvi slovenski knjigi. Iz šolske kronike sem razbrala, da je bila leta 1950 ustanovljena prva osnovna šola v Strnišču. Na začetku so bili samo trije razredi, zato so poučevali tudi trije učitelji. V prvotnih načrtih je bila šola mišljena samo za prvi in drugi razred, ker pa je bilo toliko učencev, sta se odprla še dva dodatna oddelka tretjega in četrtega razreda. Zaradi pomanjkanja prostora je postajalo vedno bolj jasno, da bo šolo potrebno dograditi, kar se je leta 1963 tudi zgodilo. V letu 1991 je Ustava Republike Slovenije določila, da se šola financira z javnimi sredstvi in tako postane javni zavod. Zato je bilo to leto prelomno v življenju in ustvarjanju osnovnih šol nove države Slovenije. Eden izmed pomembnih dogodkov v Osnovni šoli Kidričevo in podružnični šoli Lovrenc je bila uvedba devetletke. Obe šoli sta s poskusnim uvajanjem devetletke začeli leta 2003. Pomembno vlogo v kraju in šolanju pa je imela tudi Osnovna šola Lovrenc na Dravskem polju. O začetkih šole lahko govorimo že leta 1790. Prva kronika šole se začne šele leta 1962. Leta 1965 je šola zaradi priključitve dobila tudi nov naziv: Osnovna šola Kidričevo – Podružnična šola Lovrenc na Dravskem polju. Osnovna šola Kidričevo je postala centralna, šola v Lovrencu pa je izgubila še dva razreda. Učenci so tako lahko zaključili le štiri razrede in se nato pridružili učencem na Kidričevem.
Ključne besede: OŠ Kidričevo, OŠ Lovrenc na Dravskem polju, Kidričevo, šolska kronika, šola, šolstvo
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 495; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

10.
ŠOLSTVO V OBČINI HRASTNIK
Sandra Hribšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Naslov diplomskega dela je Šolstvo v občini Hrastnik. Naloga je primer teoretičnega diplomskega dela. Njen namen je predstaviti razvoj šolstva v občini Hrastnik, od samega začetka oziroma ustanovitve šol pa do danes. Podrobneje sem predstavila centralno Osnovno šolo narodnega heroja Rajka Hrastnik ter njene štiri podružnice. V prvem delu naloge je kot uvod v diplomsko nalogo in za boljše razumevanje celotnega dela predstavljena današnja občina Hrastnik. Podrobneje so opisane geografske značilnosti Zasavja, katerega del je tudi Hrastnik ter življenje v občini. Podrobneje sem želela predstaviti prednosti in slabosti življenja v majhni občini ter raziskati razlike med mestom v preteklosti in mestom, v katerem živimo danes. V drugem delu diplomskega dela sem se sprva posvetila razvoju šolstva v Zasavju, osrednjeslovenski regiji, katere del je tudi občina Hrastnik. Opisala sem delovanje prvih šol v 18. stoletju na tem območju ter šolstvo med obema vojnama. Največji poudarek v diplomskem delu sloni na šolstvu v občini Hrastnik. Predstavljeni so začetki šolstva v občini, dogajanje med vojnama in po njej ter razvoj posameznih podružničnih šol v okolici občine. Zanimalo me je socialno stanje otrok v občini, šolske zgradbe, delovanje šol in njihovo vodstvo ter število učiteljev. Želela sem ugotoviti razlike v številu šoloobveznih otrok, učni uspeh na posameznih šolah ter razmere za poučevanje in spoznati učno-vzgojne dosežke učencev v preteklosti in danes. Preučevanja sem se lotila od samih ustanovitev šol pa vse do danes oziroma do njihovega propada. Glavni vir raziskovanja so bile šolske kronike, ki vsebujejo točne in ključne informacije, nekaj literature pa sem našla v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik. V veliko pomoč so mi bile tudi učiteljice na hrastniški in dolski šoli, saj so mi ponudile veliko informacij o svojih lastnih doživljanjih poučevanja v različnih obdobjih. Preučila sem tudi literaturo o razvoju šolstva na slovenskih tleh, ki mi je bila v veliko pomoč pri samem pisanju mojega dela. Diplomsko delo temelji na treh raziskovalnih metodah. Pri proučevanju razvoja šolstva v občini Hrastnik sem uporabila deskriptivno raziskovalno metodo. V nalogi sem med seboj primerjala različne šole v občini z namenom odkrivanja podobnosti in razlik med njimi. Zato sem uporabila komparativno metodo. V opisanih zgodovinskih dejstvih o razvoju šolstva v občini Hrastnik pa še zgodovinsko metodo.
Ključne besede: Občina Hrastnik, zgodovina, šolstvo, šolska kronika
Objavljeno: 05.08.2016; Ogledov: 467; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici