| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Osnovnošolska knjižnica kot motivacija za branje
Mateja Purg, 2009, diplomsko delo

Opis: Z uvedbo devetletke je osnovnošolski sistem doživel prenovo, tako je tudi s šolsko knjižnico, njen pomen se je osvetlil ter dvignil na višji nivo. Knjižničarji imajo pri motivaciji za branje pomembno vlogo. Na različne načine lahko spodbujajo bralno motivacijo in pismenost, čeprav je v veliki meri uspeh pri branju otrok odvisen najprej od staršev pa tudi od sodelovanja vseh ostalih učiteljev s knjižničarjem. Delo v osnovnošolski knjižnici je danes precej drugačno kot je bilo v preteklosti. Knjižničar ni le zaposleni, ki v miru čaka na pokoj, ampak nekdo, ki razume pomen branja, pismenosti. Namen diplomskega dela je osvetliti pomen osnovnošolske knjižnice, pokazati neštete možnosti, ki ob posluhu nadrejenih in sodelovanju z učitelji vplivajo na večjo motivacijo za branje pri učencih. Predvsem pa pregledati stanje v konkretni knjižnici ter poiskati rešitve za boljše delovanje knjižnice in s tem spodbuditi učence, da se bodo z veseljem vračali v šolsko knjižnico, znali iskati informacije in se navdušiti za branje, ki bi postalo nepogrešljiv del njihovega življenja. Diplomsko delo je potrdilo hipoteze.
Ključne besede: knjižnica, šolska knjižnica, branje, motivacija za branje, pismenost
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 2808; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

3.
Šolska knjižnica v devetletni osnovni šoli ter medpredmetno povezovanje
Breda Bizjak, 2010, strokovni članek

Opis: V prispevku so predstavljeni cilji in naloge šolske knjižnice, informacijska pismenost ter knjižnična informacijska znanja. Šolska knjižnica učenje v razredu ne le dopolnjuje, ampak seže mnogo dlje, saj omogoča učenje brez prisile. Knjižničar ni le izposojevalec knjižničnega gradiva, temveč tudi pedagoški delavec, ki se vključuje v vzgojno-izobraževalni proces. Pouk, podprt s knjižničnimi informacijskimi znanji, mora biti dobro organiziran, kar zahteva sodelovanje med knjižničarjem in učiteljem. Knjižnica vzgaja učenca za učenje in za samostojnega uporabnika šolske (in druge) knjižnice. Predstavljen je praktični primer povezovanja knjižničnih informacijskih znanj s cilji učnega dela pri predmetu slovenščina, ki nastajajo pri pridobivanju znanja z medpredmetnim povezovanjem. Poudarek je na iskanju informacij o dosegljivih virih na obravnavano temo. Poizvedbo po vzajemnem katalogu osvetli primer iskanja po ključnih besedah.
Ključne besede: šolska knjižnica, knjižnična informacijska znanja, medpredmetne povezave, informacijska pismenost, knjižničar, osnovna šola
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 357; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (109,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
SODELOVANJE UČITELJA SLOVENŠČINE IN ŠOLSKEGA KNJIŽNIČARJA V OSNOVNI ŠOLI
Anja Ogrizek, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Sodelovanje učitelja slovenščine in šolskega knjižničarja v osnovni šoli je bil opredeljen pomen šolske knjižnice v osnovni šoli in predstavljene možnosti, ki jih knjižnica nudi udeležencem vzgojno-izobraževalnega procesa. Predstavljeni so bili vsebine in cilji knjižničnih informacijskih znanj ter stičišča z učnim načrtom za slovenščino. Proučene so bile možnosti sodelovanja med učiteljem slovenščine in šolskim knjižničarjem ter predstavljene vsebine knjižničnih informacijskih znanj, ki omogočajo medpredmetno povezavo s slovenščino. Predstavljena je bila konkretna osnovnošolska knjižnica in sodelovanje med šolskim knjižničarjem in učitelji slovenščine, ki je bilo analizirano s pomočjo ankete. Anketa je bila izvedena tudi med učenci, in sicer z namenom ugotoviti povezavo med obiskovanjem šolske knjižnice in motivacijo za branje ter preveriti odnos učencev do ur slovenščine, ki potekajo v šolski knjižnici s sodelovanjem šolskega knjižničarja in učitelja slovenščine. Uporabljene so bile deskriptivna metoda, komparativna metoda, eksperimentalna metoda, zgodovinska metoda ter metoda analize in sinteze. Ugotovljeno je bilo, da šolska knjižnica ponuja veliko možnosti za sodelovanje med šolskim knjižničarjem in učiteljem slovenščine, ki vplivajo na motivacijo za branje učencev ter prispevajo h kakovosti pouka slovenščine.
Ključne besede: šolska knjižnica, učitelj slovenščine, šolski knjižničar, slovenščina, knjižnična informacijska znanja, medpredmetno povezovanje
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 1693; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

5.
Bralne navade učencev 2. in 3. triletja osnovnih šol v občini Kozje
Maja Garbas, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo raziskuje bralne navade osnovnošolcev drugega in tretjega triletja v občini Kozje. Namen dela je raziskati, kaj najraje počnejo učenci drugega in tretjega triletja v prostem času, ali berejo tudi v prostem času, ali učenci radi berejo, ali berejo več dekleta ali fantje, ali obiskujejo šolsko in splošno knjižnico, ali so med dekleti in fanti razlike v izboru knjig, ki jih radi prebirajo, ali berejo le obvezno literaturo, ali je domače branje priljubljeno med učenci, ali so med dekleti in fanti razlike v priljubljenosti domačega branja, ali so med razredi razlike v priljubljenosti domačega branja, ali so razlike med dekleti in fanti v priljubljenosti bralne značke, ali je tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje priljubljeno med učenci, ali učenci potrebujejo dopolnilni pouk pri slovenščini, ali obiskujejo dodatni pouk pri slovenščini, ali radi pišejo spise na temo iz književnosti in ali menijo, da berejo dovolj. V teoretičnem deluje opredeljeno branje, vrste branja in bralne stopnje ter različni vplivi na mladostnike in na branje. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati izvedenega anketnega vprašalnika, v katerem je sodelovalo 119 učencev drugega in tretjega triletja dveh osnovnih šol v občini Kozje. Rezultati kažejo, da osnovnošolci ne berejo radi in nekateri v branju vidijo celo dejavnik, ki jim vzame prosti čas. Nekaterim pa je branje koristno, jih sprošča in zabava ter se jim zdi zanimivo. Veliko je osnovnošolcev, ki radi berejo in zato tudi radi sodelujejo pri bralni znački in na tekmovanju iz slovenščine za Cankarjevo priznanje, kjer dosegajo lepe rezultate.
Ključne besede: branje, pomen branja, vrste branja, motivacijski dejavniki branja, občina Kozje, OŠ Lesično, OŠ Kozje, domače branje, bralna značka, šolska knjižnica
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 489; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici