Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Kot večina učečih se v Sloveniji, so se tudi študenti v šolskih letih 2020/21 in 2021/22 prvič srečali s šolanjem na daljavo, pri čemer so nehote spoznali drugačen način učenja in usvajanja znanja, a hkrati so se spopadali s prej nepoznanimi spremembami na področju učne motivacije, počutja in doživljanja študijskega procesa. Skozi svoje magistrsko delo sem želela izvedeti, kako je šolanje na daljavo vplivalo na različne vidike študijskega procesa in življenja študentov, kakšne posledice je tak način šolanja pustil na področju učne motivacije in počutja ter katere pozitivne vidike je bilo moč zaznati in jih je možno implicirati na sedanje ter prihodnje oblike šolanja. V teoretičnem delu smo obravnavali stališča različnih avtorjev glede motivacije in njenih podvrst; učenja na daljavo ter doživljanja in izolacije. V empiričnem delu smo analizirali motivacijo učečih se med šolanjem na daljavo ter vzroke za spremembe na področju doživljanja, izolacije, motivacije in učenja. Ugotovili smo, da večini anketiranih študentov šolanje na daljavo ni predstavljala večje težave in so ga v splošnem dojemali kot dobrega, saj je bila znotraj fakultet vzpostavljena zelo dobra struktura poučevanja, hkrati pa so bili tudi profesorji dostopni in odzivni. Šolanje na daljavo je imelo svoje prednosti in slabosti, pri čemer so bile prednosti izražene v večjem obsegu. Študentom je ugajala večja količina prostega časa, kot negativno pa so dojemali pomanjkanje socialnih interakcij tako z vrstniki kot tudi s profesorji. Raven učne motivacije se je med posamezniki razlikovala: nekateri so izolacijo od šolanja v živo dojemali negativno, kar je vplivalo na znižanje ućne motivacije in tudi na druge vidike spremljanja učnega procesa na daljavo, pri posameznikih, ki do šolanja na daljavo niso čutili zadržkov ali jih je slednje celo ugajalo, pa je motivacija ostala enaka ali se je povečala v primerjavi s šolanjem v živo.
Ključne besede: Učna motivacija, študenti, šolanje na daljavo, počutje.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 458; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,09 MB)

Opis: Pandemija COVID-19 je družine privedla do spremenjenih okoliščin in do nekaterih izzivov, kot so izguba službe zaradi nastalih razmer, povečana socialna izključenost, socialna negotovost, pomanjkanje prostega časa, usklajevanje službe od doma in šolanja na daljavo, težav pri šolskem delu otrok na daljavo ... Vse to je vplivalo tudi na duševno zdravje staršev. Namen magistrskega dela je bil preučiti vidik staršev glede šolanja otrok v času pandemije COVID-19. Zanimalo nas je, kako so bili tehnično opremljeni starši, koliko so bili vpeti v šolsko delo otroka, kako kompetentni so bili pri uporabi tehnologije, koliko so komunicirali z učitelji, kateri so bili pozitivni in kateri negativni dejavniki za družino v času šolanja na daljavo ter katere morebitne posledice so se pojavile znotraj družine. Preučili smo, ali obstajajo razlike glede na starostno obdobje otrok, število otrok, status zaposlitve staršev, partnerski status in pomoč pri gospodinjskih opravilih. V empirični raziskavi je sodelovalo 669 staršev otrok prvega in drugega vzgojno- izobraževalnega obdobja iz Slovenije. Rezultati analize so pokazali, da je večina staršev po lastnih navedbah v času epidemije shajala s šolanjem na daljavo, vendar so otroci pri delu potrebovali več pomoči kot pred časom šolanja na daljavo. Staršem je največ stresa povzročalo usklajevanje družinskih in službenih obveznosti. Po njihovem mnenju je bilo najbolj pozitivno v času pandemije izvajanje skupnih dejavnosti znotraj družine.
Ključne besede: starši, družina, šolanje na daljavo, pozitivne in negativne spremembe, pandemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 06.01.2023; Ogledov: 705; Prenosov: 157
Celotno besedilo (1,86 MB)

Opis: Zaradi vedno večjega onesnaževanja in poseganja v naravo se svet sooča z okoljskimi problemi. Pomembno je, da se o varovanju okolja ozavešča že najmlajše generacije, ki bodo naredile spremembe in ohranjale okolje, v katerem bodo živele še naslednje generacije. Vsak posameznik se mora zavedati, da je prav on tisti, ki mora prevzeti odgovornost in spoštovati naravo, saj brez nje ne bi bilo nas in življenja na Zemlji. Ekološko ozaveščanje ima veliko vlogo pri razvoju takšnega razmišljanja, učenci pa znanje in vrednote pridobijo prek okoljskih projektov in delavnic, kjer spoznajo pomen varovanja narave. Med pandemijo covida-19 so se šole zaprle in učenci so se šolali doma, vendar pa se je ozaveščanje o varovanju okolja nadaljevalo tudi na daljavo. V empiričnem delu smo prek spletne ankete raziskali, kakšno je zanimanje za varovanje okolja pri učiteljih razrednega pouka, saj imajo prav oni pomembno vlogo pri ozaveščanju učencev. Veliko vlogo pri ekološkem ozaveščanju predstavljajo tudi projekti, ki potekajo na šolah, zato nas je zanimalo, kakšna je vključenost osnovnih šol v okoljske projekte. Učitelji veliko novega znanja, idej in izkušenj pridobijo s sodelovanjem na konferencah, zato smo raziskali tudi, kako ocenjujejo svojo vključenost na konferencah, katerih tematika je varovanje okolja. Med raziskavo je potekalo šolanje na daljavo zaradi pandemije covida-19, zato smo med drugim raziskali, kakšne težave so imeli pri ozaveščanju o varovanju okolja v času dela na daljavo, katere načine ozaveščanja so ubrali, kako ocenjujejo poučevanje med delom na daljavo in kakšnih sprememb si želijo glede ekološkega ozaveščanja na šolah. Anketo je ustrezno izpolnilo 96 učiteljev razrednega pouka, ki poučujejo v Pomurju. Učitelji se največ vključujejo v različne okoljske akcije za varovanje okolja. Skoraj vsi učitelji, ki so bili anketirani, se strinjajo, da so s šolo in razredom vključeni v okoljske projekte za varovanje okolja, medtem ko se konferenc o varovanju okolja udeležuje manj kot polovica učiteljev razrednega pouka. Ugotovitve so pokazale, da večina učiteljev ni imela težav pri ozaveščanju o varovanju okolja v času dela na daljavo, ubrali pa so različne načine, kako učence ekološko ozaveščati. Učitelji so se v večini strinjali, da bi snov okoljske tematike bolje izpeljali v šoli. Se pa na splošno anketirani učitelji v večini strinjajo, da so potrebne spremembe glede ekološkega ozaveščanja na šolah.
Ključne besede: ekološka ozaveščenost, okoljska vzgoja, trajnostni razvoj, šolanje na daljavo, okoljski projekti.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2022; Ogledov: 689; Prenosov: 95
Celotno besedilo (2,20 MB)

Opis: Razglasitve pandemije COVID-19 je prinesla številne spremembe na delovnih mestih, še posebej v šolstvu. Po razglasitvi pandemije so vlade celega sveta, vključno s Slovenijo, predlagale preusmeritev izobraževanja iz klasičnega v izobraževanje na daljavo. Izobraževanje na daljavo je zahtevalo večjo uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), za katero so učenci, učitelji ter ravnatelji bolj ali manj uposobljeni. Učitelji so morali preusmeriti oziroma prilagotiti svoj način poučevanja. Ena od prilagoditev je bila uporaba IKT. Predvidevamo, da vsi učitelji niso enako digitalno pismeni in zato so nekateri v času zaprtja šol doživeli tehnostres. Kaj je tehnostres in stres na delovnem mestu smo opisali v teoretičnem delu magistrskega dela. V teoretičnem delu smo opisali tudi klasično izobraževanje in izobraževanje na daljavo, njune prednosti in slabosti ter značilnosti. V empiričnem delu smo analizirali že obstoječo razikavo. Zanimalo nas je, kako so se učitelji, učenci ter ravnatelji znašli v času zaprtja šol. Še posebej nas je zanimalo, če je bilo izobraževanje na daljavo bolj zahtevno in stresno. Na podlagi analize rezultatov že obstoječe razikave smo ugotovili, da izobraževanje na daljavo je bilo za učitelje in za učence bolj stresno in zahtevno. Ravnatelji pa so se v novonastali situaciji bolje znašli, saj so trdili, da so delali z istim tempom in samo po nekoliko prilagojenem urniku.
Ključne besede: šolanje na daljavo, stres na delovnem mestu, digitalini stres, IKT
Objavljeno v DKUM: 02.03.2022; Ogledov: 749; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,36 MB)