| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Delo, vključevanje in usposabljanje obsojencev v ZPKZ Dob
Zoran Remic, Aleš Udovč, Danijel Prevolšek, Rok Hacin, 2017, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: V prispevku izpostavljamo pomembnost dela v zaporu kot elementa resocializacije obsojencev, različnih načinov sodelovanja obsojencev z lokalno skupnostjo in možnosti uvedbe različnih vrst dela za obsojence (v smeri samooskrbe slovenskih zaporov), ki bi posledično pripomogle k večji zaposljivosti obsojencev, obenem pa predstavljamo vizijo zaposlenih v zaporu na Dobu za uvedbo programa šolanja psov. Metode: Na podlagi pregleda dobrih praks izvajanja dela za obsojence v zaporu na Dobu in osebnih izkušenj prvih treh avtorjev prispevka z delom z obsojenci smo izpostavili različne oblike sodelovanja obsojencev z lokalno skupnostjo in uvedbe različnih vrst dela za obsojence, vključno z uvedbo programa šolanja psov. Ugotovitve: Ugotovili smo, da naši predlogi za izboljšave na področju dela obsojencev niso nekaj novega, temveč so bile v zaporu na Dobu prisotne že v preteklosti. Nadalje predvidevamo, da so glavni razlogi za neuvajanje izboljšav, ki bi povečale možnosti za zaposlovanje obsojencev, organizacijske in finančne narave, saj smo ugotovili, da obstaja zakonska podlaga ob hkratni institucionalni podpori. Obsojenci sami izražajo željo po delu, saj jim lajša posledice monotonega življenja v zaporu, predstavlja jim vir zaslužka ter jim hkrati pomaga pri pridobivanju ugodnosti. Obenem smo ugotovili, da bi uvedba novih programov (samooskrba s hrano in šolanje psov) izboljšala usposobljenost zaposlenih, hkrati pa bi se ustvarila nova delovna mesta za obsojence. Praktična uporabnost: Naše ugotovitve predstavljajo praktične rešitve za izboljšanje situacije zaposlovanja obsojencev v zaporu na Dobu. Izvirnost/pomembnost prispevka: V prispevku se osredotočamo na vpeljavo sprememb na področju dela obsojencev v zaporu na Dobu. Prispevek hkrati predstavlja izhodišče za raziskovanje področja zaposlovanja obsojencev v drugih slovenskih zaporih.
Ključne besede: obsojenci, zaporniki, delo, šolanje psov, zapor Dob
Objavljeno: 15.04.2020; Ogledov: 305; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (320,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Šolanje psov različnih pasem za uporabo v policiji in delo vodnikov
Helena Pauko, 2019, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil proučiti dejavnike, ki v največji meri vplivajo na izpitne rezultate službenih psov slovenske policije. S poznavanjem teh se bo učvrstila čustvena vez med vodnikom in psom, prav tako bo povečana uspešnost šolanja. Raziskava je bila opravljena na Oddelku za šolanje službenih psov v Gmajnicah pri Ljubljani. V raziskavo je bilo vključenih pet službenih psov in njihovih vodnikov. Za analizo dobljenih podatkov smo uporabili deskriptivno statistiko. Trije od petih psov so v izpitnih preizkusih dosegli največje povprečne vrednosti, med 95 in 100 točk. Psihično stanje vodnika ter neugodne vremenske razmere sta vplivali na slabše rezultate preostalih dveh psov. Ugotovili smo, da so na uspešnost šolanja imeli največji vpliv izkušenost in izobraženost vodnikov ter njihovo psihično stanje.
Ključne besede: službeni psi, šolanje, uspeh, policija, vodniki
Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 343; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

3.
Psi za specialistično uporabo
Živa Kristančič, 2019, diplomsko delo

Opis: Vloga psa se je skozi stoletja spreminjala, vendar še dandanes velja na nekaterih področjih dela za nenadomestljivega človeškega pomočnika, zato ni presenetljivo, da je našel svoj prostor tudi v policiji in vojski. Slovenska policija pse šola za dve kategoriji, splošno in specialistično. Pri specialistični uporabi pse šolajo za iskanje snovi, kot so prepovedane droge, eksplozivi, vzrok požara, trupla in bioloških sledi. Šolanje psov za specialistično uporabo na posameznimi področji poteka po enakem postopku. Razlikuje se samo v vonju, ki je uporabljen med samim šolanjem. Ob ustreznem šolanju so pri psu pomembne tudi osebnostne lastnosti in dobro razviti naravni nagoni. Za uspešno opravljanje nalog na terenu pa je poleg psa veliko odvisno tudi od vodnika. Njuna učinkovitost na terenu je odvisna predvsem od njunega medsebojnega odnosa in znanja. Za ohranitev visoke stopnje izobraženosti, po šolanju sledi nadaljevalno usposabljanje in vsakodnevno treniranje, ki jih pripravljajo na Oddelku za šolanje službenih psov. Njegove lastnosti, izredno dobro razvit voh, hitrost in natančnost dela in zmožnost zaznavanja vonjev v realnem času, ga postavljajo v ospredje pred moderno tehnologijo. Zato ni presenetljivo, da ima pes za specialistično uporabo največjo vlogo prav pri preiskovanju in odkrivanju kaznivih dejanj. Preiskovalcem lahko pomaga najti sledi, ki pripomorejo pri preiskavi, ki potrdijo, da je bilo storjeno dejanje kaznivo ali pa z najdbo preprečijo nastanek kaznivega dejanja. Ob prisotnosti psa in vodnika na terenu, mora vodnik upoštevati določena pravila za zagotovitev varnosti psa in upoštevati možne posebnosti pri opravljanju policijskih nalog, glede na posamezna področja. V tujini se poleg prej naštetih področij uporabljajo t.i. »vapor wake« psi in pse za prepoznavo človeškega vonja oziroma odorologija. Za prihodnje si na Oddelku za šolanje službenih psov prizadevajo izboljšati trenutni sistem in tako povečati učinkovitost opravljanja nalog.
Ključne besede: diplomske naloge, službeni psi policije, psi za specialistično uporabo, vodniki službenih psov, šolanje
Objavljeno: 31.05.2019; Ogledov: 482; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (415,72 KB)

4.
Primerjava uporabe službenih psov v policiji in vojski
Marsha Risman Kalan, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi nas je zanimala predvsem primerjava uporabe službenih psov v slovenski policiji in vojski. Hipoteze, ki smo si jih zastavili na začetku, smo preverjali s preučevanjem literature. Za pridobitev dodatnih podatkov za izvedbo testiranja hipotez smo izvedli tudi intervjuja, katerih vsebina je predstavljena proti koncu diplomskega dela. Intervjuja smo opravili s Petrom Levstkom, dr. vet. med. in vodjo oddelka za šolanje službenih psov Markom Medveškom. Poklica, ki smo ju podrobneje opisali v nadaljevanju dela, se med seboj razlikujeta po specifiki in uporabi pooblastil. Oba pa imata skupno nalogo zagotavljanja varnosti in varovanja ljudi tako v Sloveniji kot na misijah v tujini. Skupno jima je tudi odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, varovanje objektov, nadzor prometa in podobno. Delo policije se navezuje na delo s civilnimi osebami, delo vojske pa na opravljanje nalog znotraj vojaškega področja in na misijah. V našem primeru imata tako policija kot vojska vsaka svojo pravno podlago, ki določa uporabo službenih psov v Sloveniji in uporabo vojaških psov na misijah v tujini. Skupen obema poklicema je le Zakon o zaščiti živali, ki pravi, da se policijski in vojaški psi ne štejejo za nevarne pse. Oboji za službeno delo uporabljajo pasme psov, kot sta na primer belgijski in nemški ovčar. Policija ima poleg teh še terierje, nemške kratkodlake ptičarje, nizozemske ovčarje in rotvajlerje. V policiji šolajo in uporabljajo službene pse za splošno in specifično uporabo. Podobno je tudi v vojski, kjer poleg naštetega šolajo še stražarsko-patruljne pse za samostojno varovanje na verigi, brez vodnika. Oba poklica imata urejen nakup psov, v zadnjem času pa se tako policija kot vojska bolj poslužujeta lastne vzreje psov, še posebno vojska, ki je s selekcijo »ustvarila« odličnega vojaškega psa. Kandidati, ki želijo postati vodniki službenih psov, morajo izpolnjevati pogoje in merila, potrebne za vodnika v policiji in vojski. Glavno merilo, poleg tega da mora biti kandidat policist ali vojak, je to, da mora imeti oseba rada živali, posebno pse. Psi so družabne živali z nagoni, ki jih vodniki policisti in vojaki uporabljajo sebi v prid, psu pa vračajo enako pripadnost kot oni njim.
Ključne besede: službeni psi, policijski psi, vodniki službenih psov, šolanje, uporaba, policija, vojska, diplomske naloge
Objavljeno: 20.03.2018; Ogledov: 823; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (873,14 KB)

5.
Vključenost matere v šolanje otroka in njena samoocena življenjskega zadovoljstva
Tina Mastnak, 2017, magistrsko delo

Opis: Individualizacijski proces, ki ga je moč občutiti tudi (ali predvsem) v zasebni sferi družine, znotraj katere se je s postmodernim prestrukturiranjem zasebnih razmerij ustvaril prostor, namenjen poveličevanju otroške dragocenosti in popolnosti, ustvarja problem naše raziskave – samouresničitev ženske preko materinske vloge, njena ocena zadovoljstva z življenjem in posledična vključenost v šolanje otroka. Opisali smo načrtovanost procesa odločitve za otroka in premišljenost vzgoje kot pomembnega procesa oblikovanja otroka po starševskih, predvsem materinskih željah in aspiracijah. V poglavju o materinstvu kot enem izmed najmočnejših ideoloških konstruktov smo se dotaknili diskurza materinstva, zavitega v mite in patriarhalne norme, ki možnost odločitve za otroka zavijajo v navidezno svobodo izbire. Dotaknili smo se tudi narcisizma in starševstva ter določanja otrokove vloge glede na starševske narcisistične projekcije. V nadaljevanju smo za potrebe empirične analize opredelili tudi učno uspešnost otroka in vključenost staršev v šolanje otroka ter zaključili s pregledom pojmov zadovoljstva in samouresničitve matere predvsem znotraj družine. V empiričnem delu smo raziskovali zaznavanje materinstva in materinske vloge z občutki samouresničitve, prikrajšanosti in svobodne izbire za otroka pri materah osnovnošolskih otrok. Zanimalo nas je predvsem, ali so se matere za otroka odločile svobodno in ali se z odločitvijo za materinstvo počutijo bolj samouresničene ter bolj zadovoljne z življenjem v celoti in posledično, kakšna je na podlagi tega materinska vključenost v šolanje otroka ter kakšna je povezava med samooceno zadovoljstva z življenjem in vključenostjo v šolanje otroka. Ugotovili smo, da so pojmi otroka, materinstva in družine, ki so na videz enoznačni, tudi polisemični, večpomenski in da so se ti pojmi iz relativno stabilnih nosilcev identitete posameznika skozi čas spremenili. Odločitev za otroka je ženska svobodna odločitev, zaradi katere se matere počutijo samouresničene in bolj zadovoljne z življenjem. Materinska vključenost v šolanje otroka je precej visoka, obstajajo pa razlike v vključenosti mater glede na njihovo delovno aktivnost, samooceno otrokove učne uspešnosti, njene občutke samouresničitve preko materinske vloge in število otrok. Materinska samoocena zadovoljstva z življenjem je pozitivno povezana z vključenostjo v šolanje otroka, torej se matere, ki ocenjujejo svoje zadovoljstvo višje, bolj vključujejo v šolanje otroka.
Ključne besede: družina, otrok, materinstvo, samouresničitev, vključenost v šolanje otroka, zadovoljstvo z življenjem
Objavljeno: 13.10.2017; Ogledov: 796; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

6.
Uporaba službenih psov za različne namene delovnih procesov
Sara Rejc, 2016, diplomsko delo

Opis: Pred vami se nahaja diplomsko delo z naslovom Uporaba službenih psov za različne namene delovnih procesov. Glavni namen in cilj diplomskega dela je proučiti in opisati uporabo službenega psa, predvsem v policiji, vojski in zaporih, kar predstavlja jedro tega diplomskega dela. Želeli smo prikazati vsestransko uporabnost psov v svetu ljudi. Ugotovili smo, da je enota reševalnih psov pomemben del ekipe pri iskanju pogrešanih in poškodovanih oseb. Na tem mestu je podrobneje opisano šolanje psa in vodnika ter potek reševanja izpod snežnih plazov, ruševin in iskanja pogrešanih oseb. Po pregledu različne literature smo ugotovili, da je zelo pomembno, da so psi dobro izšolani in vsestransko vodljivi, sicer njihova uporaba ne bi bila mogoča, tako v reševanju, policiji, vojski kot tudi pri terapevtskih psih. Psi so namreč pri najrazličnejših nalogah izpostavljeni različnim motečim dejavnikom in stresu, zato je nujno potrebno uboganje na prvi ukaz in potrpežljivost. Psi so nepogrešljiv »pripomoček« pri terapiji, predvsem v domovih za ostarele ter otrocih, ki so v bolnišnicah ali imajo kakšne vedenjske težave. Zelo so pozorni do svojega človeškega sopotnika, vendar izrazijo veselje tudi do drugih ljudi in jim dajo občutek pomembnosti. Ker pes ne obsoja ljudi po videzu in težavah, ki jih imajo, lahko pacienti vsaj za trenutek pozabijo na skrbi in se s psom sprostijo. Bližina psa veliko pomeni tudi vojakom na misijah. Tam jim pomagajo pri odkrivanju eksplozivnih sredstev in mamil, hkrati pa jim dajejo občutek varnosti in bližine, ki ju v težkih vojnih razmerah primanjkuje. Skozi diplomsko delo smo ugotovili tudi pomembnost psov v zaporih, kar pa pri nas na žalost še ni razvito. Tukaj bi lahko iz tujine prenesli marsikatero uporabno prakso. Pes na nek način zamoti zapornike, vzpostavi medsebojno zaupanje in spoštovanje in jih s tem odvrne od deviantnega ravnanja. Prav tako bi psi v zaporih lahko pomagali pri odkrivanju prepovedanih substanc in predmetov, saj imajo zelo razvito vohalno sposobnost. Z vključitvijo psov v zapore ne bi rešili samo socialne in varnostne problematike, temveč tudi problematiko prezasedenosti zavetišč. V tujini namreč v programe vključujejo pse iz zavetišč in jim s tem ponudijo možnost za prevzgojo in preživetje. Zato v prihodnje predlagamo velike spremembe na tem področju.
Ključne besede: psi, službeni psi, policijski psi, reševalni psi, delovni psi, šolanje psov, policija, policijsko delo, diplomske naloge
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 1598; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (760,77 KB)

7.
EMANCIPACIJA OTROKA
Maja Šedivy, 2016, diplomsko delo

Opis: Emancipacija otroka je zapleten in večplasten pojem, ki je na različnih področjih predvsem s pravnega vidika različno obravnavan. V tem kontekstu je poglavitnega pomena spoznanje, da so se koncepti dojemanja otroka in otroštva skozi zgodovino močno spreminjali. Pojmovanja otroštva kot posebne ter posebej občutljive faze v razvoju človeka v Stari Grčiji, Rimu ter v Srednjem veku niso poznali. Pridobivanje določene stopnje svojepravnosti je bila odvisna zlasti od služenja vojaškega roka, starosti, poroke (ali zakonskega stanu?) in očetove oblasti, pri čemer pa so bili favorizirani dečki. Ideje, da si otrok zasluži posebno varstvo, so se pojavile v obdobju industrializacije in takrat so nastale prve kodifikacije o otrokovih pravicah. Vendar pa je vse do sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah leta 1989 veljalo stališče, da gre za varstvo otrok, ne pa tudi za njihove pravice. Od tedaj se smatra, da je otrok subjekt pravic in v tem kontekstu se razlagajo tudi vse njegove pravice in pojmi, kot je pojem največje otrokove koristi. Opozoriti je treba tudi na neenak položaj otrok po svetu in pojave, ki predstavljajo neposredno kršitev otrokovih pravic. Še zmeraj je zelo razširjeno otroško delo, kompleksnost problema pa se kaže zlasti v dejstvu, da absolutna prepoved otroškega dela ne pomeni nujno tudi boljšega položaja za otroke. V prvi vrsti je pomembna ureditev razmerij med starši in otrokom. Pri tem je splošno sprejeto stališče, da je primarna vloga staršev skrb za otrokovo korist. To skrb pa morajo prilagajati otrokovi zrelosti in starosti. V primeru nadstarševstva je skrb pogosto pretirana in lahko posega v otrokove pravice, zlasti v njegovo zasebnost. Popolna poslovna sposobnost se pridobi praviloma z 18., delna pa s 15. letom starosti. Do takrat starši oziroma skrbniki sprejemajo odločitve glede otroka glede na to, koliko je star ali zrel. Vendar pa je treba zagotoviti, da ima otrok, ki je sposoben izoblikovati lastno mnenje, pravico do svobodnega izražanja le-tega v vseh zadevah v zvezi z njim. Na tak način se recimo tretira sodelovanje otroka v sodnih postopkih. Tudi pri privolitvi v medicinski poseg se otrokova volja upošteva v največjem možnem obsegu, vselej pa se pazi na otrokovo neposredno korist. S tega vidika je zlasti sporno obrezovanje iz razlogov, ki niso medicinski. Nujna medicinska pomoč pa se otroku mora zagotoviti, tudi če jo starši iz verskih razlogov odklanjajo. V kolikor torej starši otrokove koristi ne varujejo na najboljši možni način, posreduje država. Še en primer, ko je poseg države v starševske pravice utemeljen in upravičen, je obvezno izobraževanje, saj predstavlja neposredno otrokovo korist. Še večji poseg v avtonomijo volje otroka je zaznati pri privolitveni sposobnosti otroka v spolne dejavnosti. V zvezi z varovanjem otrokove koristi je bila v zakonodaji določena starostna meja, pri kateri lahko otrok svobodno privoli v spolno dejanje. V Evropi je to povprečno pri 15. letih. Manj dosledna in zaščitniška je zakonodaja na področju zagotavljanja spolne identitete transspolnim otrokom. V večini držav sta namreč za pravno priznanje spola še vedno potrebna določena diagnoza ali celo poseg. Na koncu ugotavljamo, da imajo starši pravico vzgajati svoje otroke v skladu s svojim verskim prepričanjem. Otrok lahko z dopolnitvijo določene starosti (15 let v naši državi) sam sprejema odločitve, povezane z versko svobodo, vendar pa je v zvezi s tem posebej sporen krst dojenčkov, ki predstavlja doživljenjsko včlenitev v vero oz. cerkev in potemtakem zaznamuje otroka za vse življenje.
Ključne besede: emancipacija otroka, otrokove pravice, otrokova korist, roditeljska pravica, nadstarševstvo, poslovna sposobnost, procesna sposobnost, privolitvena sposobnost, otroško delo, obvezno šolanje, obrezovanje, transspolni otroci, verska vzgoja
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 932; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

8.
Šolanje službenih psov policije
Zala Gavrilov, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na potek šolanja službenih psov slovenske policije, izvedbo posameznih vaj in na težave, s katerimi se vodniki službenih psov in njihovi inštruktorji srečujejo na dnevni ravni. Prišli smo do ugotovitev, da se vse vaje izvajajo z uporabo motivacijskega kroga, njihove korekcije pa potekajo umirjeno in brez kaznovanja pasjega nepravilnega vedenja. V diplomskem delu smo spoznali, kako pomembno je, da vsak vodnik razume pasjo psihologijo in se zaveda, da je pasje razmišljanje drugačno od človekovega, kar bistveno pripomore k lažjemu in uspešnejšemu učenju policijskega psa. Poleg pasjega voha, sluha in vida je izrednega pomena tudi dotik, ki mu omogoča razvijanje čustev, ki lahko čez čas prerastejo v močne čustvene vezi. Ugotovili smo, da za uspešno sodelovanje med vodnikom službenega psa in njegovim policijskim psom poleg dobrih psihičnih in fizičnih zmogljivosti obeh potrebujemo tudi primerno izobraženega vodnika in izšolanega psa, tudi njuno močno željo po sodelovanju, ki jo kot tandem dosežeta postopoma med konstantnim šolanjem s pozitivno motivacijo in preživljanjem skupnega časa. Pomembno je, da se vodnik zaveda, da za policijskega psa ni odgovoren le med opravljanjem posameznih nalog, ampak skozi celotno obdobje pasjega delovanja pri policiji, kar zajema tudi čas izven njegovega delavnika. Ugotovili smo, da ob močnem čustvenem odnosu med njima, pes čuti potrebo po podreditvi vodniku in upoštevanju njegovih ukazov, kar je cilj vsakega vodnika policijskega psa, a je možen le ob zavedanju le-tega, da imajo njegova dejanja in njegov odnos največji vpliv na vzpostavitev tako trdnega odnosa.
Ključne besede: policija, policijsko delo, službeni psi, vodniki, policijski psi, šolanje, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2016; Ogledov: 1527; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (590,45 KB)

9.
ŠOLANJE NA DOMU
Anja Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravica do izobraževanja in pridobivanja (ne)formalnih veščin in spretnosti je temeljna človekova pravica in svoboščina. Dobra izobrazba človeka duhovno bogati, plemeniti in širi njegova obzorja. Šolanje oz. izobraževanje na domu je ena od možnosti za izvajanje izobraževanja na osnovnošolski ravni, ki ga v Republiki Sloveniji ureja Zakon o osnovni šoli (1996, 5. in 88. člen). Ta predpisuje obvezne učne vsebine in načine preverjanja znanja, od izvajalcev poučevanja na domu pa ne zahteva določene vrste ali stopnje izobrazbe. Šolanje na domu ni močno razširjena oblika izobraževanja otrok. Ker je šolanje na domu prilagojeno individualnim željam, potrebam in zahtevam otroka, je motiviranost otrok za učenje v tem primeru lažje dosegljiva. Otrok mora ob koncu vsakega šolskega leta opravljati obvezna preverjanja znanj na eni izmed javnih šol, na katero je uradno vpisan v času svojega šolanja na domu in tako dokazati, da dosega ustrezne standarde znanja. V zvezi s šolanjem na domu pa prihaja do raznih polemik. Nasprotniki šolanja na domu trdijo, da so tovrstni otroci deležni neprimerne socializacije, saj naj ne bi bili v zadostni interakciji z vrstniškimi skupinami in avtoritetami, država pa naj bi izvajala premalo strog nadzor nad to obliko izobraževanja. Zagovorniki šolanja na domu pa izpostavljajo predvsem nadaljevanje spontanega in naravnega učenja tako, kot najbolje ustreza posamezniku. Prilagajanje tempa pa vodi do tega, da je učenje učinkovitejše. Prav tako je po mnenju zagovornikov lažje vzpostaviti individualni pristop, kar vodi do boljše kvalitete pridobljenega znanja. Raziskava je pokazala, da se starši odločajo za šolanje na domu zlasti zato, ker je urnik fleksibilen, učne vsebine prilagojene potrebam, željam, zahtevam in zanimanjem otroka, temeljijo na doživljajskem pouku, so približane življenju, pouk pa poteka v okolju, ki stopnjuje otrokovo povezanost z družino. Glavna prednost šolanja na domu je individualno zasnovan vzgojno-izobraževalni proces, med slabostmi pa izstopa pomanjkanje timskega dela z vrstniško skupino. V Sloveniji je potrebno poskrbeti za boljšo informiranost staršev o možnostih šolanja otrok na domu, da ne bo prihajalo do zamenjav z alternativnimi oblikami šolanja in procesom unschooling-a.
Ključne besede: šolanje na domu, motivacija, učne metode, vloga učitelja, zakonodaja
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 2551; Prenosov: 394
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

10.
Novosti pri šolanju službenih psov slovenske policije
Rok Jager, 2016, diplomsko delo

Opis: Policijski psi so nenadomestljivi del policijskih organizacij po vsem svetu, saj njihova čutila nesporno prekašajo človeška. Naloge, ki jih opravljajo službeni psi policije, so podobne po vsem svetu, različni pa so načini oziroma metode šolanja službenih psov. V današnjem času si le stežka predstavljamo moderno policijsko organizacijo, ki v svojih vrstah nima šole za vodnike službenih psov. To vlogo ima v slovenski policiji Oddelek za šolanje službenih psov Policijske akademije [OŠSP], ki se nahaja v Gmajnicah v Ljubljani. V diplomskem delu predstavljamo tako organizacijske novosti, kot tudi novosti v načinu šolanja službenih psov in novosti na področju nalog, ki jih službeni psi v slovenski policiji izvajajo. Med organizacijske novosti spadajo ponovno uvedena lastna vzreja psov, vključevanje vodnikov v proces vzgoje in šolanja službenih psov in pa uvedba izvajanja operativnih nalog, ki jih izvajajo inštruktorji OŠSP s svojimi psi. Vključevanje vodnikov v proces vzgoje in šolanja psov so v policiji uvedli predvsem z namenom povečanja navezave med vodniki in psi, ki je za uspešno izvajanje operativnih nalog zelo pomembna. Novosti v šolanju psov pa so predvsem nove naloge, ki jih službeni psi in njihovi vodniki opravljajo v praksi in so pri tem tudi zelo uspešni. Nekatere novosti so uvedli na podlagi lastnega znanja in izkušenj, nekatere pa so uvedli s sodelovanjem s kolegi iz skandinavskih držav. Tako inštruktorji kot tudi vodniki pa priznavajo, da so pri implementaciji novosti imeli manjše težave starejši vodniki, predvsem zaradi drugačne dolgoletne prakse pred uvajanjem novosti, medtem, ko mlajši vodniki teh težav niso imeli. Uspešne implementacije novosti in uspešnosti pri opravljanju operativnih nalog pa ne bi bilo mogoče doseči brez potrpežljivosti, vztrajnosti in volje do dela inštruktorjev in vodnikov službenih psov.
Ključne besede: policija, policijsko delo, službeni psi, policijski psi, šolanje policijskih psov, vodniki službenih psov, diplomske naloge
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 1019; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (492,67 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici