| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NEKATERE MOŽNOSTI RAZVOJA ALPSKEGA SMUČANJA V OBSOTELJSKI REGIJI - OHRANJANJE IN NADGRADNJA ZATEČENEGA STANJA
Matjaž Ošlak, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen moje diplomske naloge je bil ugotoviti razvitost alpskega smučanja v obsoteljski regiji ter predstaviti nekaj ključnih razvojnih poti te kompleksne rekreativne in tekmovalne športne discipline. V teoretičnem delu je predstavljen šport kot pomembna družbena, gospodarska, zdravstveno preventivna in promocijska dejavnost kot del našega vsakdanjega življenja. Ker je rdeča nit alpsko smučanje, naloga vsebuje krajši oris alpskega smučanja skozi zgodovino z vsemi tehnikami, ki se danes končujejo pri sodobni zarezni tehniki – trenutno vrhuncu sodobnega alpskega smučanja. Glavni poudarek temelji na opisu in predstavitvi dejanskega stanja razvitosti alpskega smučanja v občinah obsoteljske regije ter samem organizacijskem posredovanju smučarskega znanja. Nakazanih je nekaj skupnih dejavnikov, s katerimi bi se lahko srečali pri uvajanju selekcijskega procesa kot nadgradnja obstoječega stanja s prikazom programa vadbe. V empiričnem delu sem v izkustveni študiji želel podpreti ali ovreči nekatere ugotovitve iz mojega preteklega dela na področju alpskega smučanja. Cilj je bil ugotoviti, ali je smučanje na osnovnih šolah dovolj razvito, da bi zagotavljalo dovolj dotoka mladih nadarjenih smučarjev, ki bi jih ob primerni organizaciji smučarskega kluba lahko vključevali v selekcijski proces tekmovalne oblike alpskega smučanja. V raziskavi je sodelovalo sedem šol, na anketna vprašanja pa so odgovarjali športni pedagogi in učenci. Glavne ugotovitve jasno izpostavljajo dejstvo, da so vse šole v vzgojno izobraževalni program vključevale tudi alpsko smučanje in to največkrat v okviru zimske šole v naravi. V vseh šolah imajo manj premožni učenci možnost izposoje smučarske opreme, kar potrjuje dejstvo, da je smučanje kot športna dejavnost zaželena in da so tak organizacijski pristop pripravljeni podpreti, ne samo verbalno, temveč tudi s konkretno denarno podporo. Učenje smučanja vodijo večinoma lastni učitelji smučanja v sodelovanju z zunanjimi sodelavci. Razveseljiv je tudi podatek izražen v anketnih odgovorih, v katerem bi se kar 56% anketiranih otrok želelo aktivno ukvarjati z alpskim smučanjem, tako da bi trenirali v okviru smučarskega kluba pod vodstvom trenerja. To pa je tudi ključni podatek, ki daje potrditev, da je potrebno nadaljevati razvojno pot v obsoteljski regiji na področju alpskega smučanja.
Ključne besede: Šport – Alpsko smučanje – Smučanje v Obsotelju – Didaktika, selekcijski proces – Zimska šola v naravi
Objavljeno: 07.05.2009; Ogledov: 2050; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (4,90 MB)

2.
VKLJUČEVANJE NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE TER DRUŽBE V POLETNO ŠOLO V NARAVI OB MORJU
Tamara Rajh, 2009, diplomsko delo

Opis: Šola v naravi se v slovenskem šolskem sistemu pojavlja že desetletja. Najprej je bil njen namen naučiti učence plavati, danes pa ima ta vzgojno-izobraževalni proces veliko večje razsežnosti. Diplomsko delo na prvih straneh predstavlja celoten program šole v naravi ob morju, in sicer od same organizacije do vsebinske priprave, na katero morajo biti vsi sodelujoči učitelji, predvsem pa razrednik, dobro pripravljeni. Šola v naravi nam daje idealne možnosti, da vanjo vključujemo tako naravoslovne kot družboslovne vsebine. Diplomsko delo se dotika dveh predmetov: naravoslovja in tehnike ter družbe. V praktičnem delu diplomsko delo prikazuje model že izpeljane šole v naravi v Izoli, katere sem se udeležila skupaj s četrtimi razredi osnovne šole Pod goro iz Slovenskih Konjic. V šoli v naravi sem sodelovala kot vaditeljica plavanja, prav tako pa sem prisostvovala pri vseh ostalih dejavnostih. Na podlagi opazovane šole v naravi in ciljev iz nacionalnih učnih načrtov za predmeta naravoslovje in tehnika ter družba je v diplomskem delu predstavljen celoten program vključevanja teh dveh predmetov v poletno šolo v naravi ob morju. Narava učence zanima, vendar je pogosto brez vzpodbude ne znajo opazovati. V diplomskem delu so prikazane številne idejne rešitve, ki nam pomagajo učencem približati naravo, jih vzpodbuditi k raziskovanju in na prijeten ter nevsiljiv način osvojiti ali utrditi znanje in tako razširiti njihova obzorja.
Ključne besede: Ključne besede: šola v naravi, naravoslovje in tehnika, družba, delovni listi, razredna stopnja.
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2347; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

3.
PRIPRAVA IN IZVEDBA PLANINSKEGA TABORA ZA OSNOVNOŠOLCE
Doroteja Bokavšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je opis priprave in izvedbe plninskega tabora v sredogorju za osnovnošolce na praktičnem primeru. V teoretičnem delu diplomskega dela smo strnili teoretična izhodišča, ki jih najdemo v različni literaturi in podrobneje predstavili pripravo in izvedbo planinskega tabora. V praktičnem delu diplomskega dela smo opisali pripravo in izvedbo 6-dnevnega planinskega tabora za osnovnošolce na Koči na Planini pri Jezeru, ki temelji na teoretičnih izhodiščih. V empiričnem delu smo ugotavljali, ali so bili udeleženci zadovoljni z izvedenim programom tabora in z vodstvom, kiga je ozvedlo na že omenjeni lokaciji. Prav tako nas je zanimalo, če so otroci že bili kdaj pred tem na planinskem taboru in če bi se želeli vrniti. Rezultati kažejo, da je večina otrok že bila na planinskem taboru in da se prav vsi želijo vrniti, da so z izbranim programom bili zadovoljni, kot tudi z vodstvom, ki ga je izvedlo na izbrani lokaciji.
Ključne besede: planinski tabor, priprava, izvedba, gore, pohodništvo, osnovnošolci, šola v naravi, izobraževanje, vzgajanje, športne aktivnosti, družabnost.
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1324; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (39,07 MB)

4.
POMEN UČNIH SREDSTEV IN PRIPOMOČKOV PRI IZVEDBI LETNE ŠOLE V NARAVI
Laura Fošnarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo na prvih straneh predstavlja teoretični del, ki je osredotočen na naravoslovni sklop, kjer opisujemo naravoslovje ter šolo v naravi. Temu sledi pedagoško-didaktični sklop, kjer podrobneje govorimo o poučevanju v šoli v naravi, izpostavimo učna sredstva in pripomočke, priporočene s strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, ter predstavimo možno izbiro vsebin, ki jih lahko izvajamo v poletni šoli v naravi. V empiričnem delu ugotavljamo, kakšno mnenje in izkušnje imajo učitelji o učenju in poučevanju v šoli v naravi ter o pomenu in uporabi učnih sredstev in pripomočkov v letni šoli v naravi. V praktičnem delu opisujemo model že izpeljane šole v naravi v Ankaranu, katere sem se udeležila skupaj s petimi razredi Osnovne šole Martin Kores Podlehnik. Kot spremljevalka sem v šoli v naravi prisostvovala pri vseh dejavnostih, naravoslovne vsebine pa sem izvajala sama. Na podlagi opazovane šole v naravi in načrtovanja naravoslovnih dejavnosti je v diplomskem delu predstavljen še model tedenskega urnika izvedbe pouka naravoslovja v šoli v naravi ob morju. Primerno izbrane dejavnosti, učila in izkušnja sama, ki povzroči presenečenje in čudenje, lahko na prijeten in nevsiljiv način močno skrajšajo učenje in povečajo količino in kvaliteto pridobljenega znanja, s katerim širimo učenčeva obzorja.
Ključne besede: Ključne besede: šola v naravi, naravoslovje, učna sredstva in pripomočki, naravoslovne dejavnosti, razredna stopnja.
Objavljeno: 04.11.2010; Ogledov: 2212; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (7,89 MB)

5.
ZNANJE UČENCEV NA PLAVALNEM TEČAJU V OSNOVNI ŠOLI
Tadej Sternad, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšno je plavalno znanje učencev na plavalnem tečaju ob koncu prvega triletja osnovne šole. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Empiričen del temelji na Tabeli za ocenjevanje znanja plavanja v Sloveniji, v katero smo uvrstili otroke prvi in zadnji dan tečaja. Testirali smo učence stare od osem do deset let. Kot smo pričakovali, so otroci s slabšim začetnim predznanjem bolj napredovali, otroci, ki so na tečaj prišli že kot dobri plavalci, pa so napredovali počasneje. Pri nekaterih napredek teoretično oz. v tabeli ni bil viden, vendar o njem v praksi vseeno lahko govorimo. Tabela za ocenjevanje znanja plavanja je sestavljena iz natančno določenih mej, ki jih morajo otroci dosegati. Postavljene so zelo visoko in vsebujejo določene časovne norme, zato je prehod med stopnjami težak in ga je kljub vidnemu napredku težko doseči. Večina otrok je ob koncu šole v naravi dosegala temeljni cilj znanja plavanja po veljavnem učnem načrtu. Bistvenih razlik med deklicami in dečki nismo opazili. Otroci so bili s tečajem in šolo v naravi zelo zadovoljni. Ta oblika dela jim je omogočila veliko novih izkušenj, znanja in spoznanj, zato smo mnenja, da je smiselno, da šola v naravi, čeprav neobvezna, ostane stalnica slovenskih osnovnih šol.
Ključne besede: Plavanje, tečaj plavanja, šola v naravi, učitelj plavanja, učenci.
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 1471; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

6.
STALIŠČA UČENCEV DO POLETNE IN ZIMSKE ŠOLE V NARAVI
Elen Pesičer, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšna so trenutna stališča učencev do poletne in zimske šole v naravi. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela sta predstavljeni obe obliki šole v naravi. Opisali smo, kakšni so naloge in cilji poletne in zimske šole v naravi, kako poteka organizacija za izvedbo šole v naravi ter kakšen program se izvaja v poletni in zimski šoli. V teoretičnem delu naloge je opisano tudi, kako morajo biti za svoje delo usposobljeni učitelji. Empirični del diplomskega dela pa temelji na predstavitvi rezultatov ocenjevalne lestvice. Zanimalo nas je, kako poletno in zimsko šolo v naravi doživljajo učenci, kaj od poletne in prav tako zimske šole v naravi pričakujejo, ali se njihova pričakovanja izpolnijo ter katere šole v naravi (poletne ali zimske) se učenci bolj veselijo. Kot smo pričakovali, se je izkazalo, da se stališča glede na spol bistveno ne razlikujejo, da so učenci navdušeni tako nad poletno kot nad zimsko šolo v naravi, da je odnos do poletne in tudi do zimske šole v naravi pozitiven. Čeprav to niso počitnice, se učenci šole v naravi zelo veselijo in se je radi udeležijo. Ideja za temo diplomskega dela izhaja iz prepričanja, da je treba slišati glas učencev in njihovo mnenje vključiti v pripravo učnih vsebin. Na podlagi njihovih izkušenj in mnenj lahko učitelji in učenci soustvarjajo program, ki bo narejen glede na potrebe otrok in bo pomagal učiteljem kot izvajalcem programa. V diplomskem delu bomo skušali predstaviti ključne dejavnike, ki bodo potrdili dejstva o pomembnosti poletne in zimske šole v naravi.
Ključne besede: šola v naravi, plavanje, smučanje, učenci, učitelj, stališča do šole v naravi
Objavljeno: 13.07.2012; Ogledov: 1646; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

7.
PRIDOBIVANJE NARAVOSLOVNIH ZNANJ V POLETNI ŠOLI V NARAVI Z NEPOSREDNO IZKUŠNJO
Patricija Dobrun, 2015, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil prikazati pomen izkustvenega učenja v šoli v naravi in uporabnost na ta način pridobljenega znanja, ki ga učenci pridobivajo s postopki zaznavanja, doživljanja, spoznavanja in vrednotenja. Prikazano je, da učenci, ki so se udeležili šole v naravi in so morsko obalo spoznavali izkustveno v obliki več čutnega učenja, bolje razumejo pojave, prepoznavajo probleme in jih uspešneje rešujejo, kot pa učenci, ki šole v naravi niso obiskovali in so učno vsebino spoznavali frontalno in v učilnici. Za splošno obravnavo teme morje je možno uporabiti več metod dela − od verbalno-tekstualnih do izkustvenega in sodelovalnega učenja. V diplomskem delu je izpostavljeno predvsem izkustveno učenje. Predstavljene so nekatere oblike dela: projektno učno delo, raziskovalno delo, problemski pouk, terensko delo, ekskurzija in konstruktivistični pristop k učenju. Avtorica se je osredotočila predvsem na ugotavljanje razlik v naravoslovnem znanju pred in po vzgojno-izobraževalnem delu. Na koncu so prikazani in analizirani anketni vprašalniki, iz katerih je razvidno, da neposredna izkušnja v šoli v naravi ugodno vpliva na pridobivanje naravoslovnih znanj.
Ključne besede: šola v naravi, naravno okolje, vseživljenjsko učenje, izkustveno učenje, naravoslovna znanja
Objavljeno: 02.06.2015; Ogledov: 671; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

8.
Šolski vrtovi v Pomurju
Patricija Utroša, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati stanje šolskih vrtov v Pomurju. Cilj dela je bil predstavitev in zbiranje številčnih podatkov o pomurskih šolah, ki imajo šolske vrtove, ter analiza stanja šolskih vrtov na posameznih šolah. Raziskavo smo izvedli v dveh ločenih delih, in sicer z dvema anketnima vprašalnikoma. Prvi del smo izvedli s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, kjer je sodelovalo 38 pomurskih osnovnih šol, drugega smo izvedli z nestrukturiranim intervjujem, kjer je vzorec zajemal 9 pomurskih osnovnih šol, ter s fotografiranjem vrtov. Podrobna analiza podatkov, pridobljenih z intervjujem, zajema: vrste vrtov in rastlin, velikost in lokacijo vrta, pripomočke vrta, opravila na šolskem vrtu, organiziranost in izgradnjo vrta ter vključenost pomurskih osnovnih šol v projekte, vključenost učencev in staršev v delovanje vrta, uporabo pridelkov z vrta ter varnost učencev na vrtu. V teoretičnem delu magistrskega dela so predstavljeni pomurska regija, naravne danosti te regije, pomen šolskih vrtov za razvoj regije, naravoslovne vsebine iz učnih načrtov prvega in drugega triletja, ki vključujejo dejavnosti, povezane s šolskim vrtom, definicije šolskega vrta in opredelitve vrst šolskih vrtov. V empiričnem delu smo povzeli praktične izkušnje šol s šolskimi vrtovi v Pomurju in jih statistično ovrednotili. Predstavljene so dejavnosti, ki popularizirajo izobraževanje, povezano s šolskim vrtom in ga delajo še dostopnejšega.
Ključne besede: šolski vrt, Pomurje, osnovna šola, naravoslovna pismenost, izkustveno učenje, učilnica v naravi, intervju
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 274; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

9.
Programi jahanja v šoli v naravi
Nastja Sep, 2019, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil predstaviti program jahanja v šoli v naravi, sodelovanje otrok s konji ter različne vsebine v sklopu posameznega programa. V teoretičnem delu smo predstavili najpomembnejša sklopa jahanje in šolo v naravi, ki sta nam služila kot uvod v praktični del. V praktičnem delu smo realizirali glavni namen magistrskega dela. Podrobneje smo predstavili program jahanja v šoli v naravi ter sodelovanje otrok s konji. Program je bil opisan po korakih, znotraj katerih so podrobneje opisane dejavnosti jahanja za vsak dan posebej. Izveden je bil dvodnevni program jahanja, ki je potekal na Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Škorpijon. V empiričnem delu je bil osnovni namen dobiti povratne informacije o izvedbi programa jahanja od učencev. Informacije smo dobili s kratko anketo z vprašanji odprtega tipa. Ugotovili smo, da so bili učenci s programom jahanja zelo zadovoljni. Zapomnili so si veliko zanimivosti o konjih, usvojili so jahalne osnove, naučili so se pravilnega pristopa h konju. Podrobneje so opisali naloge, ki so jih izvajali s konji, ter našteli ugotovitve, ki so jim ostale najbolj v spominu. Pri programu jahanja v večini ne bi ničesar spremenili. Program je učencem ponudil raznolike naloge, delo s konji pa jim je vzbudilo še večjo motivacijo pri opravljanju z njimi.
Ključne besede: jahanje, programi jahanja, šola v naravi, učenje jahanja otrok, center šolskih in obšolskih dejavnosti
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 168; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici