SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
EKSPERIMENTALNO-NUMERIČNA ANALIZA ZGOREVANJA KOEL V MALI KURILNI NAPRAVI
Boštjan Rajh, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena eksperimentalno — numerična analiza zgorevanja kapljevitega goriva KOEL v mali kurilni napravi. Za izvedbo eksperimentalnih meritev je bil uporabljen oljni gorilnik, kapljevito gorivo KOEL, eksperimentalni kotel laboratorijske izvedbe in analizator dimnih plinov. Na podlagi rezultatov meritev emisij dimnih plinov je bil določen optimalni razmernik zraka. S pomočjo računalniške dinamike tekočin smo izdelali numerično simulacijo zgorevanja KOEL za optimalni razmernik zraka in srednjo moč oljnega gorilnika ter predstavili tokovne razmere, temperaturna in hitrostna polja, polja porabe zraka (kisika) pri zgorevanju in polja nastanka produktov zgorevanja.
Ključne besede: kapljevita goriva, zgorevanje, oljni gorilniki, oljne šobe, dimni plini, analiza emisij, dinamika tekočin, večsestavinski reaktivni tok, numerična simulacija, računalniški program CFX 11.
Objavljeno: 03.07.2009; Ogledov: 2222; Prenosov: 288 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (10,95 MB)

4.
Vpliv antidriftnih šob na učinkovitost herbicidov za zatiranje plevelov v koruzi
Marko Berdnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V poljskem poskusu smo preučevali vpliv tipa šobe (standardne in antidriftne) na biotično učinkovitost herbicidov, uporabljenih za zatiranje plevelov v koruzi. Poskus je bil zasnovan kot poskus z več dejavniki v bločni zasnovi. Proučevali smo tri dejavnike (tip šobe, količino porabljene vode za nanos in vrsto herbicidne kombinacije). Herbicide smo nanesli s standardno traktorsko škropilnico. Tri tedne po aplikaciji smo izvedli vizualno ocenjevanje biotične učinkovitosti herbicidov, jeseni pa smo analizirali pridelek storžev. Pri nobenem plevelu nismo ugotovili značilnega vpliva tipa šobe na biotično učinkovitost, katerega koli od proučevanih herbicidov. Interakcije med tipom šobe in tipom herbicida ali tipom šobe in količino porabljene vode, glede vpliva na biotično učinkovitost herbicidov, ni bila značilna pri nobenem herbicidu. Tip herbicida in količina porabljene vode za nanos sta imela značilen vpliv na oblikovanje pridelka, tip šobe pa ne. V tem poskusu proučevane antidriftne šobe so bile glede uporabnosti za zatiranje plevelov povsem enakovredne standardnim šobam.
Ključne besede: koruza, pleveli, zatiranje, antidriftne šobe, učinkovitost
Objavljeno: 07.10.2010; Ogledov: 1888; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

5.
VPLIV ANTIDRIFTNIH ŠOB NA UČINKOVITOST DELOVANJA FFS ZA ZATIRANJE BOLEZNI VINSKE TRTE
Franc Leskovar, 2010, magistrsko delo

Opis: V vinogradu sort Laški rizling in Chardonnay smo izvedli 5 primerjalnih poskusov, s katerimi je bil proučevan vpliv antidriftnih šob na učinkovitost delovanja FFS za zatiranje bolezni vinske trte (peronospora — (Plasmopara viticola Berk & Curtis, Berl & de Toni), oidij — (Uncinula necator Schwein), siva plesen — (Botrytis cinerea Pers). Nanos fitofarmacevtskih pripravkov (FFS) je bil izvršen večkrat letno z uporabo dveh standardnih (Lechler TR in Albuz ATR) in štirih antidriftnih šob (Lechler ITR, Lechler ID, Albuz AVI in Albuz TD-ATR). Poskuse za ugotavljanje biotične učinkovitosti FFS smo izvedli tako, da smo pripravke skozi vso rastno dobo nanašali s klasičnim aksialnim pršilnikom v enakih odmerkih in pri enaki porabi vode 300 l/ha, le z različnimi tipi šob. Poleg biotične učinkovitosti škropilnih programov smo analizirali tudi stopnjo pokrovnosti s škropilno brozgo z uporabo WSP lističev in oblikovanje depozita škropilne brozge z uporabo kolektorjev iz filter papirja in fluoroscenčnega sledilca uvitex (Helios). Pri analizi porazdelitve škropilne brozge po krošnji smo ugotovili, da je bila povprečna pokrovnost s škropilno brozgo pri uporabi antidriftnih šob primerljiva z doseženo pokrovnostjo pri nanosu s standardnimi šobami. Tudi pri analizi depozita fluorescenčnega sledila na filter papirju nismo ugotovili večjih razlik med standardnimi in antidriftnimi šobami. Antidriftne šobe omogočajo oblikovanje nekoliko večjih depozitov v notranjosti krošnje. Uporaba antidriftnih šob ni zmanjšala učinkovitosti fungicidov, uporabljenih za zatiranje peronospore, oidija in sive plesni na grozdju.
Ključne besede: vinska trta, šobe, fungicidi, učinkovitost zatiranja, Plasmopara viticola, Uncinula necator, Botrytis cinerea
Objavljeno: 18.10.2010; Ogledov: 2688; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

6.
Stopnja redukcije zanašanja škropilne brozge treh antidriftnih šob pri nanosu škropilne brozge v ječmenu
Katarina Plevnik, 2012, magistrsko delo

Opis: Na polju ječmena smo izvedli poskuse, s katerimi smo preučevali možnosti zmanjševanja zanašanja (drift) FFS z uporabo antidriftnih šob. Pri aplikaciji FFS smo merili delež škropilne brozge, zanesene na razdaljah 0, 1, 2, 5 in 10 m stran od roba njive z uporabo fluorescentnega sledilca. Vse meritve so bile opravljene v štirih ponovitvah. Primerjali smo obseg zanašanja pri standardni šobi (Lechler LU 120-03) in treh antidriftnih šobah (Lechler ID 120-03, Albuz AVI – TWIN 110-03 in AGROTOP Turbodrop HiSpeed 110-03) pri nanosu 250 l škropilne brozge na hektar. Delež zanesene škropilne brozge se je z razdaljo od roba njive na vseh merjenih razdaljah zmanjševal. Najmanjši drift je bil dosežen s šobo HS. Na delež drifta je značilno vplivala velikost kapljic, kjer je bil drift največji pri šobi LU (VMD = 185). Pri uporabi različnih tipov šob s podobnimi velikosti kapljic in s približno enakimi hitrostmi vetra v času nanosa, je drift enak. Antidriftne šobe so za 70–85 % zmanjšale drift na vseh merjenih razdaljah.
Ključne besede: ječmen, stopnja redukcije, antidriftne šobe, standardne šobe, zanašanje FFS
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 1220; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (8,09 MB)

7.
Terciarno odškajanje med vročim valjanjem jeklenih profilov
Anemari Gračnar, 2013, diplomsko delo

Opis: Sposobnost valjati, oblikovati ali stiskati jeklo s čim manjšo prisotnostjo oksidnih plasti, je bistvenega pomena. Z odstranjevanjem oksidnih plasti izboljšamo kakovost materiala in preprečimo škodljiv učinek na valje preoblikovalnih ogrodij. Odškajanje valjancev mora biti izvedeno na mestih, kjer oksidne plasti najbolj izstopajo na površino. V diplomskem delu so raziskani parametri odškajalnih šob, na podlagi katerih je optimirano terciarno odškajanje kontinuirane valjarske proge v podjetju Štore Steel.
Ključne besede: valjanje, valjarna, odškajanje, terciarno odškajanje, udarni tlak vodnega curka, šobe
Objavljeno: 21.10.2013; Ogledov: 826; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

8.
VPLIV RAZLIČNIH ŠOB NA DEPOZIT V POSEVKU JEČMENA
Aleš Kozar, 2014, diplomsko delo

Opis: V poljskem poskusu, zasnovanem na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru, smo v letu 2012 preučevali vpliv uporabljenih antidriftnih šob (Lechler ID 120-03, Albuz AVI-TWIN 110-03 in TurboDrop HiSpeed 110-03) na oblikovanje depozita po horizontali in vertikali rastline ozimnega ječmena v primerjavi z depozitom, ki ga oblikuje izboljšana standardna šoba (Lechler LU 120-03). Najvišja dosežena skupna normalizirana depozita sta bila dosežena s šobama TurboDrop HiSpeed 110-03 in Lechler ID 120-03 in sta se statistično značilno razlikovala od depozita, doseženega s šobama Albuz AVI-TWIN 110-03 in Lechler LU 120-03. Kot pričakovano smo najvišji depozit dosegli v zgornji tretjini listov rastline. Presenečajo nas visoke vrednosti depozita na spodnji tretjini listov, ki se niso statistično značilno razlikovale od vrednosti, ki smo jih dosegli na zgornji tretjini. Prav tako se nista med seboj statistično značilno razlikovala depozita, dosežena na klasu in na srednji tretjini listov. Pri depozitu stebla je bila pričakovana najnižja vrednost in se je tudi statistično značilno razlikovala od ostalih položajev. V našem poskusu se je izmed vseh obravnavanih šob najbolje obnesla antidriftna šoba z asimetričnim dvojnim curkom TurboDrop HiSpeed, s katero smo dosegli najvišji skupni normalizirani depozit na celotni rastlini. V posameznih primerih so obstajale statistično značilne razlike, v večini primerov pa je bil opazen samo trend povečanja normaliziranega depozita. Najvišje vrednosti je TurboDrop HiSpeed šoba dosegla tudi na klasu in na zgornjem delu rastline, najnižje pa na spodnjem delu rastline. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je šoba TurboDrop HiSpeed najprimernejša za uporabo v žitih v času cvetenja in tudi pozneje za zaščito klasa pred ŠO.
Ključne besede: šobe/depozit/ječmen/aplikacija
Objavljeno: 24.07.2014; Ogledov: 864; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (970,31 KB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici