| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SINTEZA IN UPORABA ORGANSKIH BIORAZGRADLJIVIH AEROGELOV KOT NOSILCEV AKTIVNIH UČINKOVIN
Tanja Fajfar, 2010, diplomsko delo

Opis: Naravni polimeri so se uveljavili kot obetaven material za sintezo in pripravo nanoporoznih delcev. Eden izmed najbolj raziskanih in uporabljenih naravnih polimerov je alginat, ki ga pridobivajo iz različnih vrst rjavih morskih alg. Zaradi sposobnosti geliranja in nabrekanja ter nekaterih drugih lastnosti je zelo primeren kot nosilec aktivnih učinkovin. V diplomski nalogi smo pripravili 1,5%; 2% in 2,5% alginatne gele: monolite, ki smo jih narezali na koščke in sferične alginatne kroglice, v katere smo vezali nikotinsko kislino kot aktivno substanco. Nato smo jih superkritično posušili s CO2 in tako dobili organske biorazgradljive aerogele.
Ključne besede: alginat, aerogeli, nikotinska kislina, škrob, superkritično sušenje, nadzorovano sproščanje.
Objavljeno: 10.09.2010; Ogledov: 1918; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (9,31 MB)

2.
ŠTUDIJA RAZGRADNJE ŠKROBA V ODPADNI VODI PAPIRNE INDUSTRIJE
Blaž Sternad, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti smiselnost postavitve industrijskega procesa pridobivanja etanola iz raztopine škroba, ki je nastala kot odpadni produkt pri premazanju papirja. Najprej smo ugotovili učinkovitost reakcije, nato pa na podlagi dobljenih rezultatov simulirali industrijski proces in postavili njegovo ekonomsko analizo. Uporabili smo reakcijo v treh stopnjah, prvi dve stopnji sta bili hidrolizi škroba v glukozo s pomočjo imobiliziranih encimov α-amilaze in β-glukozidaze, zadnja stopnja pa je bila alkoholna fermentacija s pomočjo imobiliziranih encimov kvasovk Saccharomyces Cerevisiae. Učinkovitost reakcije smo ugotavljali z medsebojnim primerjanjem teoretičnega in praktičnega izkoristka reakcije. Teoretični izkoristek smo izračunali stehiometrično, medtem, ko smo praktični izkoristek določili z eksperimentalnimi raziskavami v laboratoriju. Koncentracijo etanola smo izmerili na osnovi meritev s FT-IR spektrofotometrom in z metodo umeritvene krivulje. S programom Aspen Plus smo simulirali separacijski del procesa, nato smo skonstruirali celotno procesno shemo. Na osnovi aktualnih cen opreme, surovin in encimov smo določili letni dobiček in vračilno dobo investicije.
Ključne besede: Škrob, Hidroliza, Encimska fermentacija, Procesna shema
Objavljeno: 27.02.2014; Ogledov: 1058; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

3.
STRUKTURNE SPREMEMBE BIOPOLIMERNIH MATERIALOV MED TOPLOTNO OBDELAVO IN STISKANJEM
Tilen Rajbar, 2014, diplomsko delo

Opis: Zaradi pomanjkanja fosilnih virov in negativnega vpliva plastike in polimerov na osnovi nafte na okolje so raziskave usmerjene k njihovi zamenjavi z naravnimi in obnovljivimi viri. V diplomskem delu so prikazane mehanske in druge lastnosti termoplastičnega škroba z dodatki različnih nanodelcev. Namen diplomskega dela je bil razviti biopolimerni film na osnovi škroba za industrijsko rabo in s čim manjšo prepustnostjo vodne pare ter čim boljšimi mehanskimi lastnostmi. Material smo gnetli v Brabenderjevem gnetilniku pri različnih temperaturah in obratih ter ga stisnili na laboratorijski stiskalnici. Določevali smo natezno trdnost, prepustnost vlage skozi vzorec, viskoznost, termično analizo, posnetke površin vzorcev in kemijske spremembe z infrardečo spektroskopijo. Ugotovili smo, da filmi termoplastičnega škroba, ki smo jih uporabili v diplomskem delu, ne zadoščajo pogojem za neposredno industrijsko rabo.
Ključne besede: termoplastični škrob, brabenderjev gnetilnik, plastifikator, nanodelci, prepustnost vodne pare, mehanske lastnosti, biopolimerni filmi
Objavljeno: 22.09.2014; Ogledov: 784; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

4.
PREHRANSKA VREDNOST KULTIVARJEV TARA (Colocasia esculenta)IZ PAPUE NOVE GVINEJE
Urška Lisec, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Taro (Colocasia esculenta (L.) Scott) je tropska gomoljevka/korenovka, ki uspeva na večini tropskih in subtropskih območij. Namen raziskave je bil analizirati vsebnosti pomembnejših hranilnih snovi (mineralov, škroba, surovih proteinov) v 10 reprezentativnih kultivarjih tara iz Papue Nove Gvineje. Po razklopu vzorcev smo v raztopinah določili koncentracije K z AES, Ca, Zn in Mg s FAAS, Mn, Cu in Fe z ETAAS in P z MAS. Za določitev skupnega dušika smo uporabili Kjeldahovo metodo. Škrob smo določili po Megazxme postopku. Med makroelementi je bilo v kormih največ K ('KPOK 35A', 2,28 %) in med mikroelementi Fe ('NT 01', 29,4 µg/kg). Vsebnosti škroba so znašale med 66% ('Lae Yellow') in 79 % ('C5 353' in 'BC 737'), medtem ko so bile vsebnosti surovih proteinov dokaj nizke. Glede na izmerjene vrednosti lahko zaključimo, da so kultivarji v prehrani ljudi pomemben vir škroba in mineralov, še posebno kalija, kalcija, fosforja in magnezija. Prav tako so relativno dober vir Fe, Zn in Cu.
Ključne besede: mikroelementi / makroelementi / škrob / surovi proteini / kultivarji / kormi
Objavljeno: 28.09.2015; Ogledov: 637; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (339,79 KB)

5.
Časovna dinamika in variacija kemijske sestave posameznih delov korma tara (Colocasia esculenta)
Andrej Mergeduš, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: V disertaciji sta predstavljeni dve temi, povezani s procesom nalaganja hranilnih snovi v kormu tara. Prva tema se nanaša na nalaganje snovi v različnih delih korma, druga pa je povezana z dinamiko nalaganja tekom vegetacijske dobe. Poljski poskusi so bili postavljeni v državi Vanuatu na Tihem Oceanu. V poskus (s ciljem proučevanja vsebnosti različnih kemijskih substanc v štirih ključnih delih korma tara) smo vključili 8 kultivarjev iz nacionalne genske banke. Za analizo (povezano s časovno dinamiko razvoja rastlin) smo izbrali 13 kultivarjev. Liofilizirane vzorce smo analizirani na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Za analize mineralov smo najprej opravili kislinski razklop. Koncentracije Ca, Mg in Zn smo izmerili s plamensko atomsko absorpcijsko spektrometrijo (FAAS), medtem ko smo K izmerili s plamensko emisijsko spektrometrijo. Analizo Fe, Mn, Cu, Pb in Cd smo izvedli z elektrotermično atomsko absorpcijsko spektrometrijo (ETAAS), P pa smo izmerili po molibdat-vandatni metodi. Vsebnost škroba smo določili po postopku Megazyme in skupni dušik po Kjehldalovi metodi. Nitrate smo določili z ionsko kromatografijo. Rezultati naše raziskave kažejo, da so v zgornjem delu, ki ima ključno vlogo pri vegetativnem razmnoževanju, sorazmerno visoke koncentracije surovih proteinov, P, Mg, Zn, Fe, Mn, Cu in Cd. Za zgornji del so značilne tudi višje vsebnosti nitratov, ki niso zaželeni v prehrani ljudi. Osrednji del, ki je ključen v prehrani ljudi, vsebuje več škroba, K, Mg, Zn, Fe, Cu in Cd. Koncentracije proučevanih hranil v spodnjem delu so bile sorazmerno nizke, z izjemo Ca. Višje vsebnosti Ca in Zn so bile značilne za marginalni del, ki se običajno odstrani z lupljenjem. Globoko lupljenje najbolj vpliva le na vsebnost Ca, saj je Zn prisoten v večjih koncentracijah tudi v zgornjem in/ali centralnem delu. Vrednosti Cr in Pb so bile pod mejo določljivosti. Koncentracije posameznih hranilnih snovi so se zelo razlikovale med posameznimi kultivarji. Med vegetacijo je masa posameznih kormov ves čas naraščala. Vsebnost škroba je naraščala med 5. in 9. mesecem po sajenju (MPS), ko je dosegla maksimum, nato pa je začela padati. Vsebnosti surovih proteinov so bile najvišje v prvih mesecih, ki so bili zajeti z našo raziskavo. Maksimum je bil zabeležen 5. MPS in nato je vsebnost padla. Med posameznimi meseci niso bile evidentirane bistvene razlike v vsebnostih P, K, Mg, Cu in Ca. Glavni razlog so bile velike razlike med posameznimi kultivarji. Vsebnosti Zn so bile najvišje v prvih treh mesecih, vključenih v našo raziskavo (5., 6., 7. MPS), nato je vsebnost začela padati, najnižja vrednost pa je bila izmerjena 13. MPS. Vsebnost Mn je bila navišja 6. MPS in se je signifikantno razlikovala glede na druge mesece. Sorazmerno visoke vsebnosti Mn so bile zaznane tudi 5., 7. in 8. MPS. Vsebnost Fe je bila najvišja 5. MPS. Vsebnost Cd je bila najvišja 5. MPS, nato je začela padati in je ponovno narasla 9. MPS. Glede na dejstvo, da so bili maksimalno izenačeni sadilni materiali in rastni pogoji (okolje), lahko domnevamo, da so bile razlike v rasti v glavnem posledica genetskih razlik med posameznimi kultivarji.
Ključne besede: Taro, Colocasia esculenta, korm, kemijska sestava, makroelementi, mikroelementi, škrob, surovi proteini, nitrati
Objavljeno: 01.04.2016; Ogledov: 1083; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

6.
Vpliv nizkih temperatur na kvantitativno sestavo sladkorjev v gomoljih različnih slovenskih sort krompirja
Valentina Hrovat, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Temperatura skladiščenja krompirja je ključna za ohranjanje kakovosti z vidika vsebnosti škroba in prisotnosti enostavnih sladkorjev. V diplomskem delu smo obravnavali vpliv dveh temperaturnih režimov (4 °C, 8 °C) skozi obdobje 41 dni pri štirih različnih sortah ('Désirée', 'Pšata', 'KIS Sora', 'KIS Krka'). Pri 4 °C smo opazili sortno občutljivost. Ena najbolj občutljivih sort je bila 'KIS Krka' z vidika ohranjanja vsebnosti škroba. Pri tej sorti se je razgradilo največ škroba v saharozo, glukozo in fruktozo. Najmanj občutljiva sorta je bila 'Désirée'. Vsebnost škroba pri 'KIS Krki' se je skozi obdobje skladiščenja pri 4 °C znižala za 13 %, enostavni sladkorji so narasli, in sicer saharoza za kar 200-krat, glukoza in fruktoza za 14-krat. Pri sorti 'Désirée' se je vsebnost škroba pri skladiščni temperaturi 4 °C skozi obdobje znižala za 21 %, saharoza je narasla za 14-krat, glukoza za 2.2-krat in fruktoza za 2.4-krat. Na podlagi rezultatov diplomskega dela smo ugotovili, da je najprimernejša temperatura skladiščenja 8 °C, kot bolj tolerantna slovenska sorta z vidika slajenja se je izkazala sorta Sora.
Ključne besede: Slajenje, Krompir, Škrob, Saharoza, Enostavni sladkorji
Objavljeno: 09.07.2018; Ogledov: 150; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

7.
Analiza trga škroba v Sloveniji
Lucija Trojner, 2018, diplomsko delo

Opis: Delo diplomskega projekta analizira trg škroba v Sloveniji z namenom, da bi ugotovili, ali je poraba škroba dovolj velika in bi se tako izplačalo investirati v izgradnjo škrobarne v Sloveniji. V poglavjih, postavljenih v smiselno zaporedje, najprej obravnavamo primarno dobrino koruzo, ki bo nastopala kot surovina pri pridobivanju škroba. Sledi poglavje, v katerem spoznavamo, kaj škrob sploh je, iz česa ga pridobivamo in kakšen je postopek pridobivanja. Temu sledi analiza proizvodnje škroba v Evropi in gibanje ponudbe, povpraševanja in cen v povezavi s primarno dobrino koruzo. Analiza trga škroba v Sloveniji je samostojno poglavje, kjer raziskujemo obstoječi trg s pomočjo anketnega vprašalnika, primerjamo poročila raziskav in podatke uvoza škroba, pridobljene iz spletne baze podatkov Statističnega urada Republike Slovenije. V uvodu dela diplomskega projekta smo si zastavili hipoteze, ki smo jih skozi analizo potrdili ali zavrgli. V sklepu je podana obrazložitev, zakaj smo hipoteze potrdili oziroma zavrgli, podano pa je tudi mnenje o tem, kako naj se podjetje odloči v zvezi z realizacijo projekta.
Ključne besede: Analiza trga, koruza, škrob, proizvodnja škroba, poraba škroba
Objavljeno: 09.11.2018; Ogledov: 222; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

8.
Inhibicijska učinkovitost mešanice škroba in površinsko aktivnih snovi v kislem mediju
Špela Slapničar, 2019, diplomsko delo

Opis: Korozija je proces, ki lahko povzroči veliko materialno škodo, zato so se začeli uporabljati različni premazi, ki lahko material zaščitijo delno ali v celoti. Poleg tega imajo nekateri, običajno najučinkovitejši inhibitorji korozije lastnost negativnega vpliva na okolje, zato zadnja leta potekajo raziskave o okolju prijaznih inhibitorjih. V diplomski nalogi je predstavljen naravni inhibitor korozije, škrob, v mešanici z in brez dodatka površinsko aktivnih snovi. S pomočjo eksperimentalnega dela na vzorcih jekla smo ugotovili, da škrob uspešno deluje kot inhibitor v kislem mediju. Za slednjega se ne sme uporabiti močnih kislin, saj tam škrob zaradi zoglenelosti izgubi inhibicijske lastnosti. Glede na izbran sistem in dobljene rezultate lahko sklepamo, da je primeren kisli medij, šibka raztopina klorovodikove kisline, v našem primeru s koncentracijo 5,0 % (wt.). Pri dodatku 2,0 % škroba v HCl je bila najvišje dosežena vrednost inhibicijske učinkovitosti IE, okoli 50 %. Z zniževanjem koncentracije škroba se je posledično zniževala tudi vrednost IE. Ob sočasnem dodatku škroba in površinsko aktivne snovi CTAB (Cetilamonijev bromid) v izbran korozivni medij, se IE v krajšem časovnem intervalu izpostavitve kovinskega vzorca ni veliko razlikovala od primerov, ko smo dodali le škrob. Pri izpostavitvi vzorca tej mešanici v daljšem časovnem intervalu se je vrednost IE zvišala ter posledično tudi upočasnila hitrost korozijskih procesov. Dodatek kalijevega jodida (KI), škroba in CTAB v 5,0 % vodno raztopino HCl je vrednost IE približala 90 % v vseh izbranih časovnih intervalih. Morfologijo površin testiranih vzorcev smo pregledali še z navadnim svetlobnim mikroskopom ter infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo na oslabljeni totalni odboj (ATR-FTIR) za potrditev nastale zaščitne plasti na osnovi adsorpcije. Vse ugotovitve potrjujejo, da mešanica škroba, CTAB in kalijevega jodida sinergistično deluje kot dober inhibitor korozijskih procesov v izbranem sistemu. V prihodnosti bi veljalo preskusiti omenjeno mešanico za korozijsko zaščito jekla v večjem obsegu (daljši čas izpostavitve, različne vrste jekel) ali še na drugih kovinskih materialih.
Ključne besede: škrob, korozija, površinsko aktivne snovi, klorovodikova kislina
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 62; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici