| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv konzervirajoče obdelave tal na velikost populacij škodljivih organizmov v ozimni pšenici (Triticum aestivum L.)
Klara Jablanovec, 2020, diplomsko delo

Opis: V obdobju 2017–2018 smo izvedli poljski poskus, v katerem smo analizirali učinek konzervirajoče obdelave tal (setev v mulč in direktna setev) na velikost populacij glivičnih bolezni, škodljivcev in plevelov v posevku ozimne pšenice sorte 'Alixan'. V poskusu smo analizirali devet različnih načinov obdelave tal, na katerih smo po standardih EPPO izvedli analizo velikosti populacij škodljivih organizmov z neposrednim vizualnim bonitiranjem. Ugotovili smo, da sistemi konzervirajoče obdelave tal lahko značilno povečajo napad nekaterih glivičnih bolezni, povečanje populacije plevelov je bilo zmerno, škodljivcev (strgač in uši) pa neznačilno. Povečanje populacij škodljivih organizmov v različnih sistemih konzervirajoče obdelave je povzročilo značilno zmanjšanje pridelkov v primerjavi s sistemom, kjer smo izvedli klasično oranje in setev.
Ključne besede: konzervirajoča obdelava, pšenica, direktna setev, škodljivi organizmi, obdelava
Objavljeno: 29.09.2020; Ogledov: 192; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

2.
ZNAČILNOSTI VARSTVA VINSKE TRTE PRED ŠKODLJIVIMI ORGANIZMI V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI
Sanja Vozlič, 2012, diplomsko delo

Opis: V obsežni raziskavi izvedeni v letu 2012 o značilnostih varstva vinske trte pred škodljivimi organizmi je bilo ugotovljeno, da se pri dejavnikih odločanja za zatiranje škodljivih organizmov v 66 % pridelovalci odločijo za dejavnik pregleda nasada in v 42,70 % upoštevajo navodila strokovnih služb in napovedovalne službe. Pri nekemičnih ukrepih 100 % pridelovalcev uporablja mehansko zaščito pred glodalci in divjimi živalmi in plevel uničuje mehansko. Pred boleznimi in škodljivci se poslužujejo odstranjevanja zelenih delov (96,70 % in 100%), izbora sorte (87 % in 53,30 %) in načina pridelave (90 %). Glavni dejavnik pri nakupu fitofarmacevtskih sredstev so lastne izkušnje (67 %) in priporočila strokovnih služb (13 %). Škodljivi organizmi se v 32 % pojavljajo vsako leto, občasno se jih pojavlja v 25 % in v 43 % se pojavijo redko ali nikoli. Pridelovalci v 45 % škodljive organizme zadovoljivo obvladujejo in v 50 % delno. Ukrepi za zmanjšano porabo fitofarmacevtskih sredstev so izboljšana tehnika nanosa (100 %), način pridelave (100 %), mehansko zatiranje plevelov (100 %), izbor sorte (70 - 76,7 %), odstranjevanje obolelih delov(73,30 – 100 %), biotično varstvo in metode zbeganja (93,39 %). Z dostopnostjo in učinkovitostjo fitofarmacevtskih sredstev na našem trgu so pridelovalci zadovoljni. Stroški varstva vinske trte pred škodljivimi organizmi vinske trte na ha površine se gibljejo v razponu od 395,84 €/ha do 976,14 €/ha. Delež stroškov varstva vinske trte pred škodljivimi organizmi v lastni ceni pridelave grozdja predstavlja od 9 - 15,05 % v odvisnosti od velikosti nasada.
Ključne besede: vinska trta, varstvo vinske trte, škodljivi organizmi, ekonomičnost, kalkulacije
Objavljeno: 11.10.2012; Ogledov: 1056; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (5,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici