1. Monitoring (prepoznavanje, spoznavanje) in funkcija izbranih koristnih organizmov v nasadih jabolkPeter Zadravec, Tatjana Unuk, 2023, učbenik Opis: Strokovna monografija je nastala ob izvedbi projekta Evropskega inovativnega partnerstva (EIP) 16.5 z naslovom Okoljski vidiki preusmeritve v ekološko pridelavo sadja. Vsebina je okoljevarstveno in trajnostno naravnana, a še vedno namenjena uspešni in zadostni pridelavi visokovredne hrane. V zadnjih letih smo priča dejstvu, da velik del potrošnikov izrazito favorizira ekološko pridelano hrano, a istočasno ne želi ali ne more plačati njene nekoliko višje cene. Večina pridelovalcev bi rada ustregla potrošnikom, a se zaveda večjih tveganj, ki izvirajo iz manjšega nabora in slabše učinkovitosti pripravkov za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi. Dejstvo je, da zadovoljivo obvladovanje razvoja populacij škodljivih organizmov v ekološkem sadjarstvu zagotovo ni mogoče le z zamenjavo pripravkov za varstvo rastlin, zato je vsebina te monografije namenjena predstavitvi funkcije in monitoringa koristnih organizmov v nasadih jablan kot ključnih akterjev za uspešno ekološko pridelavo sadja.
Ključne besede: nasad jablan, koristni organizmi, škodljivi organizmi, biodiverziteta, ravnovesje
Objavljeno v DKUM: 19.05.2023; Ogledov: 448; Prenosov: 44
 Celotno besedilo (8,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Možnosti uporabe vodikovega peroksida za zatiranje škodljivih organizmov v nasadu jablan in trte : magistrsko deloFilip Žerak, 2022, magistrsko delo Opis: V vseh državah Evropske unije imamo veliko željo po zmanjšanju rabe klasičnih kemičnih fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Zmanjšanje je med drugim možno doseči tudi s povečano rabo alternativnih pripravkov, kamor uvrščamo tudi pripravke na podlagi vodikovega peroksida (H2O2 VP). V rastni sezoni 2020 in 2021 smo na poskusnem posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo izvedli poljske poskuse v nasadu jablan in trte, da bi ovrednotili potencial nekaterih pripravkov na podlagi VP za zatiranje nekaterih škodljivih organizmov v drugem delu rastne sezone pred obiranjem. Dodatno smo želeli oceniti možnost uporabe VP na pojav skladiščnih bolezni. Rezultati poskusov kažejo, da ponavljajoče uporabe VP v odmerku 500 litrov škropilne brozge na ha pri koncentraciji vsaj 500 ppm v zaključnem obdobju rastne sezone omogočajo zvišanje učinkovitosti zatiranja nekaterih patogenih organizmov. Na testiranih sortah koncentracija škropilne brozge z VP do 500 ppm ni povzročila pojavov fitotoksičnosti, ki bi bili gospodarsko pomembni. Uporaba VP je pokazala zmeren učinek pri poskusu zmanjšanja skladiščnih bolezni na jabolkih. Uporaba VP na vinski trti ni imela vpliva na količino skupnih titracijskih kislin ter topne suhe snovi v grozdju ob obiranju. Rezultati kažejo velik potencial pri uporabi pripravkov na podlagi VP na področju varstva rastlin.
Ključne besede: vodikov peroksid, škodljivi organizmi, jabolka, fitotoksičnost, vinska trta
Objavljeno v DKUM: 17.08.2022; Ogledov: 805; Prenosov: 89
Celotno besedilo (2,95 MB) |
3. Vpliv biostimulatorjev na rast in razvoj čebule (Alium cepa l.) ter na stopnjo napada bolezni in škodljivcevMatija Lednik, 2022, magistrsko delo Opis: Leta 2020 smo izvedli poljski poskus uporabe biostimulatorjev na kultivarjih čebule 'Talon F1' in 'Ptujska rdeča'. V rastni sezoni smo dvakrat nanesli biostimulatorja Bombardier® (v BBCH 14 in 18) in Batallon® (v BBCH 40 in 45). Po EPPO-standardu smo ocenjevali delež poškodovane listne površine zaradi gliv in število resarjev na površini lista. Analizirali smo število razvitih listov in merili višino rastlin. Višino pridelka smo analizirali z ločevanjem okuženih čebul od zdravih, tehtanjem in merjenjem premera naključno izbranih čebul. Izračunali smo število čebul na kvadratni meter in povprečno maso čebule. V laboratoriju smo izvedli meritev količine suhe snovi (°Brix). Narejen je bil tudi preprost ekonomski izračun smiselnosti uporabe biostimulatorjev. Rezultati so pokazali, da se je pri hibridu 'Talon F1' zdrav pridelek 1. razreda pri uporabi biostimulatorjev povečal s 46.870 kg/ha na 52.583 kg/ha. Pri sorti 'Ptujska rdeča' se je zdrav pridelek 1. razreda povečal s 14.438 kg/ha na 21.265 kg/ha. Uporaba biostimulatorjev je proti koncu sezone značilno zmanjšala stopnjo okužbe s čebulno plesnijo pri hibridu 'Talon F1', stopnja okužbe z rjavo pegavostjo listov pa se je značilno zmanjšala pri obeh kultivarjih. Sezono 2020 je zaznamovalo vlažno poletje, zato bi bilo za bolj natančne rezultate potrebno raziskavo narediti v več sezonah. Ob upoštevanju prodajnih cen čebule je povečanje prihodka ob uporabi biostimulatorja veliko višje od stroškov z biostimulatorjem in nanosom. Sklepamo, da se uporaba biostimulatorja obrestuje in pokaže pozitivne učinke. V našem primeru smo z njimi uspeli rešiti skoraj dve tretjini pridelka v posevku čebule, močno poškodovanem zaradi herbicidov.
Ključne besede: čebula, biostimulatorji, herbicid, škodljivi organizmi, pridelek
Objavljeno v DKUM: 04.04.2022; Ogledov: 929; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,22 MB) |
4. Vpliv konzervirajoče obdelave tal na velikost populacij škodljivih organizmov v ozimni pšenici (Triticum aestivum L.)Klara Jablanovec, 2020, diplomsko delo Opis: V obdobju 2017–2018 smo izvedli poljski poskus, v katerem smo analizirali učinek konzervirajoče obdelave tal (setev v mulč in direktna setev) na velikost populacij glivičnih bolezni, škodljivcev in plevelov v posevku ozimne pšenice sorte 'Alixan'. V poskusu smo analizirali devet različnih načinov obdelave tal, na katerih smo po standardih EPPO izvedli analizo velikosti populacij škodljivih organizmov z neposrednim vizualnim bonitiranjem. Ugotovili smo, da sistemi konzervirajoče obdelave tal lahko značilno povečajo napad nekaterih glivičnih bolezni, povečanje populacije plevelov je bilo zmerno, škodljivcev (strgač in uši) pa neznačilno. Povečanje populacij škodljivih organizmov v različnih sistemih konzervirajoče obdelave je povzročilo značilno zmanjšanje pridelkov v primerjavi s sistemom, kjer smo izvedli klasično oranje in setev.
Ključne besede: konzervirajoča obdelava, pšenica, direktna setev, škodljivi organizmi, obdelava
Objavljeno v DKUM: 29.09.2020; Ogledov: 1391; Prenosov: 141
Celotno besedilo (3,38 MB) |
5. ZNAČILNOSTI VARSTVA VINSKE TRTE PRED ŠKODLJIVIMI ORGANIZMI V SEVEROVZHODNI SLOVENIJISanja Vozlič, 2012, diplomsko delo Opis: V obsežni raziskavi izvedeni v letu 2012 o značilnostih varstva vinske trte pred škodljivimi organizmi je bilo ugotovljeno, da se pri dejavnikih odločanja za zatiranje škodljivih organizmov v 66 % pridelovalci odločijo za dejavnik pregleda nasada in v 42,70 % upoštevajo navodila strokovnih služb in napovedovalne službe. Pri nekemičnih ukrepih 100 % pridelovalcev uporablja mehansko zaščito pred glodalci in divjimi živalmi in plevel uničuje mehansko. Pred boleznimi in škodljivci se poslužujejo odstranjevanja zelenih delov (96,70 % in 100%), izbora sorte (87 % in 53,30 %) in načina pridelave (90 %). Glavni dejavnik pri nakupu fitofarmacevtskih sredstev so lastne izkušnje (67 %) in priporočila strokovnih služb (13 %). Škodljivi organizmi se v 32 % pojavljajo vsako leto, občasno se jih pojavlja v 25 % in v 43 % se pojavijo redko ali nikoli. Pridelovalci v 45 % škodljive organizme zadovoljivo obvladujejo in v 50 % delno. Ukrepi za zmanjšano porabo fitofarmacevtskih sredstev so izboljšana tehnika nanosa (100 %), način pridelave (100 %), mehansko zatiranje plevelov (100 %), izbor sorte (70 - 76,7 %), odstranjevanje obolelih delov(73,30 – 100 %), biotično varstvo in metode zbeganja (93,39 %). Z dostopnostjo in učinkovitostjo fitofarmacevtskih sredstev na našem trgu so pridelovalci zadovoljni. Stroški varstva vinske trte pred škodljivimi organizmi vinske trte na ha površine se gibljejo v razponu od 395,84 €/ha do 976,14 €/ha. Delež stroškov varstva vinske trte pred škodljivimi organizmi v lastni ceni pridelave grozdja predstavlja od 9 - 15,05 % v odvisnosti od velikosti nasada.
Ključne besede: vinska trta, varstvo vinske trte, škodljivi organizmi, ekonomičnost, kalkulacije
Objavljeno v DKUM: 11.10.2012; Ogledov: 1485; Prenosov: 226
Celotno besedilo (5,30 MB) |
