| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Povečanje učinkovitosti zatiranja bolezni in škodljivcev čebule (a cepa l.) z uporabo biostimulatorjev
Neška Pušnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Leta 2017 smo izvedli poljski poskus s čebulo sorte 'Ptujska rdeča'. Namen poskusa je bil ugotoviti, ali dodajanje biostimulatorjev Epin ekstra® (rastlinski hormon 24r-brasinolid) in Cirkon® (vsebuje zmesi 3,4 dihidroksicinamične kisline, klorgene kisline in cikorične kisline) v klasičen integriran škropilni program za varstvo čebule pred boleznimi in škodljivci značilno vpliva na uspeh zatiranja škodljivih organizmov ter na količino pridelka. Stopnja okužbe z glivami se je ugotavljala z neposredno vizualno oceno deleža napadene površine listja z vidnimi vitalnimi organi gliv ali aktivnih peg. Rezultati analize so pokazali, da pogosta uporaba biostimulatorjev (pet- do osemkrat v sezoni) vpliva na uspešnost zatiranja bolezni in škodljivcev čebule. Pri pogosti uporabi (vsaj trikrat pripravek Epin ekstra in trikrat pripravek Cirkon) lahko pričakujemo značilen vpliv na pridelek.
Ključne besede: Čebula, biostimulatorji, škodljivci, zdravstveno stanje, pridelek
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 194; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
Ocena stopnje učinkovitosti insekticidov za zatiranje repičarja (Meligethes aeneus F.) in ogrščičnega kljunotaja (Ceutorrhychus napi G.)
Katja Vincek, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2017 je bil izveden poljski poskus v posevku oljne ogrščice, v katerem smo ocenjevali stopnjo učinkovitosti insekticidov za zatiranje repičarja (Meligethes aeneus F.) in ogrščičnega kljunotaja (Ceutorrhynchus napi G.). Testirani so bili štirje insekticidi: Biscaya® (tiakloprid), Decis 2,5 EC® (deltametrin), Mavrik 240 EW®(tau-fluvalinat) in Karate Zeon 5 CS® (lambda-cihalotrin). Ocenjevanje učinkovitosti 100 in 200 % odmerkov je potekalo 2., 4., 6., 8. in 10. dan po nanosu sredstev. Odmerek insekticida (100 proti 200 %) v večini ocenjevalnih obdobij ni imel vpliva na stopnjo učinkovitosti insekticida. Pri vseh testiranih insekticidih je učinkovitost po šestih dneh padla pod 45 %, kljub temu pa ne moremo trditi, da je testirana populacija repičarja in kljunotaja razvila odpornost na testirane insekticide.
Ključne besede: insekticidi / škodljivci / oljna ogrščica / zatiranje
Objavljeno: 17.09.2018; Ogledov: 579; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

3.
Vpliv dodajanja močil na stopnjo napada bolezni ter škodljivcev in na učinkovitost ffs apliciranih v nasadu čebule
Janko Golob, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Manjšo porabo fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju FFS) lahko dosežemo z uporabo močil, s čimer se usmerimo v trajnostno kmetijstvo. V letu 2015 smo na poljedelski kmetiji Majerič v Moškanjcih izvedli poskus za preizkušanje vpliva močil na učinkovitost FFS za zatiranje bolezni in škodljivcev čebule. Poskusne parcelice smo tretirali s štirimi različnimi škropilnimi programi (ekološki, kontaktni, sistemični in kontaktno-sistemični), ki smo jim dodali štiri različna močila (Dash – metilirano olje; Nu-film – smola iglavcev; Break Thru in Sylwet –silikonski omočili). Analizirali smo pojav čebulne plesni (Peronospora destructor Casp.), rjave pegavosti (Stemphylium vesicaria (Wallr.) E.G. Simmons) in škrlatne pegavosti (Alternaira porri (Ellis) Cif.) ter stopnjo napada tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.). Močili Dash in Nu-film sta povečala učinkovitost kontaktnih pripavkov in pripravkov, dovoljenih v ekološki pridelavi, torej fungicidov in insekticidov. Močili Break Thru in Sylwet sta nekoliko povečali učinkovitost sistemičnih fungicidov, pri insekticidih pa je bil učinek manjši. Največjo količino pridelka smo dosegli v kombiniranem in sistemičnem škropilnem programu ob dodatku močil Dash in Nu-film. Močila so izboljšala učinkovitost škropilnih programov, vendar jih je najbolj smiselno dodajati kontaktnim škropilnim pripravkom.
Ključne besede: čebula / bolezni / škodljivci / močila / zatiranje
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 906; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (667,33 KB)

4.
Preučevanje alternativnih pripravkov za varstvo čebule pred boleznimi in škodljivci
Matic Leben, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V sezoni 2016 je bil narejen poljski poskus, namen katerega je bila analiza možnosti zmanjšanja stopnje napada čebule (sorta 'Ptujski rdeči') od bolezni in škodljivcev z uporabo alternativnih pripravkov za varstvo čebule znamke EM™ (EM-5, EM Naturalnie Aktywny in EM OGROD), ki temeljijo na združbi efektivnih mikroorganizmov in rastlinskih izvlečkov. Učinkovitost EM mikrobnih pripravkov za zatiranje bolezni in škodljivcev smo primerjali z nekaterimi pripravki, ki se uporabljajo v ekološki pridelavi (baker, žveplo, kisle gline, karbonati …), in pripravki, ki jih uporabljamo v integrirani pridelavi. Od povzročiteljev bolezni smo preučevali napad gliv iz rodov Peronospora, Alternaria, Fusarium, Stemphylium, Botrytis in bakterij Erwinia ter Burkholderia, od škodljivcev pa tobakovega resarja (Thrips tabaci L.). Škropilni program, sestavljen iz EM pripravkov, je v primerjavi s kontrolo napad bolezni zmanjšal za 20 do 45 %, alternativni program z ekološkimi pripravki za 50–90 % in integrirani program za 70–96 %. Dosežene stopnje zmanjšanja stopnje napada od resarja so bile bistveno nižje.
Ključne besede: čebula, bolezni, škodljivci, mikrobiološki pripravki, EM™
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 540; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (814,54 KB)

5.
Preučevanje alternativnih škropilnih programov za zatiranje navadne hruševe bolšice (Cacopsylla pyri L.)
Žan Voglar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Za primerjanje učinkovitosti alternativnih insekticidov za zatiranje hruševe bolšice Cacopsylla pyri L. s šestimi škropilnimi programi, je bil izveden poljski poskus v nasadu hrušk sorte 'Viljamovka'. Poleg bolšice smo proučevali še škodljivce Dysaphis pyri, Cydia spp., ter določene vrste stenic in zavijačev lupine sadja. Ob poskusnem standardu (acetamprid, integriran škropilni program - INT) smo testirali še učinkovitost aktivnih snovi: kaolin, žvepleno-apnena brozga (ŽAB), kombinacija matrina (izvleček iz rastlin Sophora sp.) z dodatkom olj in mineralov (Matrifruit, Matrinal B), kalijev nitrat (KNO3), eterično olje iz lupin agrumov (Oranol), detergenta Super 10 in LDC (di- etanolamid kokosovega olja) ter olja z dodatki različnih mineralov. Iz teh snovi smo sestavili alternativne škropilne programe. Kljub nekoliko nižji stopnji zatiranja škodljivih organizmov pri alternativnih škropilnih programih sestavljenih iz zgoraj navedenih sredstev, pri varstvu z alternativnimi sredstvi ni prišlo do zmanjšanja pridelka. INT program je zagotovil višjo stopnjo zatiranja zavijačev Cydia spp., stenic in zavijačev lupine sadja, stopnja zatiranja hruševe bolšice in mokaste uši Dysaphis pyri pa je bila primerljiva z alternativnimi programi. Na podlagi stopnje učinkovitosti alternativnih insekticidov in njihovega vpliva na naravne sovražnike bolšice smo pripravili strategije uporabe alternativnih insekticidov, s ciljem zmanjšanja ostankov insekticidov v plodovih ob obiranju.
Ključne besede: Navadna hruševa bolšica, škropilni programi, hruška, škodljivci, alternativni insekticidi, učinkovitost
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 852; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (794,48 KB)

6.
Primerjava učinkovitosti integriranega in ekološkega škropilnega programa na uspešnost zatiranja bolezni in škodljivcev čebule (Allium cepa L. cv. Ptujski rdeči)
Ema Ileršič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Z namenom primerjanja učinkovitosti zatiranja škodljivcev in bolezni pri dveh škropilnih programih (7 aplikacij pripravkov letno) je bil izveden poljski poskus v nasadu čebule cv. Ptujski rdeči. Preučevali smo naslednje škodljive organizme (PseudoPseudoperonospora destructor, Stemphyllium vesicarium, Alternaria porii and Thrips tabaci). Integriran škropilni program (INT) je temeljil na uporabi naslednjih aktivnih snovi pripravkov: Cu-hidroksid, azoksistrobin, mankozeb, metalaksil, ciprodinil, fludioksonil, dimetoat in sintetični piretroidi. Alternativni ekološki škropilni program (EKO) je temeljil na uporabi pripravkov na podlagi izločkov alg (Frutogard), Cu-glukonata (Labicuper), Cu-hidroksida, Bacillus subtilis (Serenade), kisle gline (Ulmasud), izločkov rastline Reynoutria sachalinensis (Milsana) in naravnih piretrinov. INT program je zagotovil značilno višjo učinkovitost zatiranja vseh preučevanih škodljivih organizmov. Kljub nižji stopnji zatiranja škodljivih organizmov pri EKO programu, ugotovljen pridelek na EKO parcelicah ni bil statistično značilno nižji od tistega na INT parcelicah. Škropljenja smo izvajali s tremi različnimi tipi šob (TeeJet Twin, TeeJet XR, TeeJet Turbo Twin). Pri INT programu so šobe imele značilen vpliv na učinkovitost pripravkov, med tem ko pri EKO programu šobe niso imele značilnega vpliva na učinkovitost pripravkov.
Ključne besede: čebula, bolezni škodljivci, zatiranje, šobe, ekološka in integrirana pridelava
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 996; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (700,11 KB)

7.
Primerjava učinkovitosti zatiranja škodljivcev in bolezni jablane med standardno integrirano pridelavo in pridelavo po konceptu »zero residue«
Andreja Radivoj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2008 smo na posesti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli pri Mariboru in v sadjarskem centru Mirosan v Savinjski dolini ugotavljali vpliv integrirane in alternativne pridelave po pridelovalnem sistemu “zero residue” pri sorti jabolk Elstar, pri čemer smo primerjali kakovost plodov in količino pridelka. Ocenjevali smo prisotnost določenih bolezni in škodljivcev ter primerjali količino pridelka ene in druge vrste pridelave. Na ta način smo preizkusili tehnološko izvedljivost »zero residue fruit production« pridelovalnega sistema in ugotavljali možnosti za zmanjšanje koncentracije ostankov fitofarmacevtskih sredstev v jabolkih ob obiranju. Prav tako smo po obiranju opravili še analizo ostankov FFS v jabolkih. Pri poskusu smo ugotovili, da je sistem »zero residue« pri zatiranju bolezni in škodljivcev enako učinkovit kot standardni integrirani sistem pridelave. Povzroči le manjši izpad pridelka, ki je ekonomsko sprejemljiv.
Ključne besede: pridelovalni sistem, jabolka, bolezni in škodljivci, ostanki FFS
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 605; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (863,20 KB)

8.
PRIMERJAVA DVEH SISTEMOV PRIDELAVE JABOLK SORTE TOPAZ
Renata Veber, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V letih 2012 in 2013 je bil na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru izveden poskus v ekološkem nasadu jablan sorte Topaz. V diplomskem delu smo ugotavljali, kako zasaditev nekaterih zeli in grmovnic med jablanova drevesa vpliva na pojav škodljivcev in bolezni v nasadu. V prostoru med drevesi smo zasadili zeli – pravi pelin in rožmarin – ter grmovnice, ribez, lesko in bezeg, s čimer smo spremenili mikro ekosistem nasada. Nasad smo večkrat letno obdelali ali pa smo pustili rasti zeleno podrast. Pri polovici nasada smo zatirali škodljivce in bolezni z ekološkimi pripravki, za drugo polovico pa nismo uporabljali nikakršnih sredstev za varstvo rastlin. Rezultati kažejo, da ima sajenje zeli in grmovnic med jablanova drevesa vpliv na populacijsko dinamiko škodljivcev in koristnih žuželk. Uporaba ekoloških pripravkov je nekoliko zmanjšala populacijo koristnih žuželk. Najbolj očiten je bil vpliv ekoloških pripravkov pri sicer zelo majhni populaciji plenilskih pršic. Pokazalo se je tudi, da ima lahko posamezna rastlina pozitiven učinek na koristne in škodljive žuželke. Tako bi morda zaradi sajenja leske med jablanova drevesa lahko imeli več plenilskih pršic in jabolčnega zavijača, a manj uši. Podsajanje preučevanih rastlin med jablane bi vsekakor povečalo pestrost koristnih žuželk v nasadu jablan.
Ključne besede: jablana, škodljivci, naravni sovražniki, populacijska dinamika, zeli, grmovnice
Objavljeno: 29.01.2016; Ogledov: 1126; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici