| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
GLOBALIZACIJA, ŠKODLJIVA DAVČNA KONKURENCA IN GLOBALNA FINANČNA KRIZA
Mina Pernat, 2015, magistrsko delo

Opis: Globalizacija in prosti pretok kapitala spodbujata davčno konkurenco med državami. Večina ekonomistov podpira globalizacijo. Za države pa je težje ohranjati visoke davčne stopnje, če želijo ostati konkurenčne. S tem, ko postajata kapital in delovna sila bolj mobilna, se mednarodna davčna konkurenca povečuje. Številne države so se odzvale na globalizacijo z znižanjem davkov za privabljanje tujih naložb in spodbujanje rasti. Davčna stopnja davka od dohodka pravnih oseb se je od leta 1995 do leta 2012 zniževala, kar je lahko posledica davčne konkurence. Zniževanje davkov in druge davčne ugodnosti privabljajo tuje investitorje, istočasno pa znižujejo javnofinančne prihodke. Davčna konkurenca ima kakor vsaka oblika konkurence tako pozitivne kot negativne učinke. Negativni učinki se kažejo v izkrivljanju pretoka kapitala, pozitivni učinki pa v gospodarski rasti. Zaradi negativnih učinkov škodljive davčne konkurence sta se OECD in EU usmerili k vzpostavljanju iniciativ omejevanja škodljive davčne konkurence.
Ključne besede: davčna konkurenca, škodljiva davčna konkurenca, globalizacija, davek od dohodka pravnih oseb, finančna kriza
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 52; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

2.
Pojavne oblike davčnega izogibanja preko ugodnejših davčnih jurisdikcij
Tadeja Vomer, 2013, diplomsko delo

Opis: Posledica globalizacije je vedno večje zanimanje za offshore centre. Adam Smith je v svojem delu Bogastvo narodov že leta 1776 zapisal, da visoka obdavčitev prisiljuje ljudi, da selijo svoja podjetja v tista okolja, kjer bodo v večji meri deležni sadov svojega dela. Predvsem davčni načrtovalci želijo poiskati najbolj ugodna bančna in finančna središča, kjer bodo lahko zaradi ugodnih davčnih obveznosti znižali svoje stroške. Gre za države, ki so izven dosega domačega davčnega sistema in ki zaradi določenih ugodnosti privabiljajo vedno več tujega kapitala. Offshore področja omogočajo tudi popolno anonimnost podatkov in poslovanja in nemalokrat postanejo predmet zlorabe za pranje umazanega denarja ter nastanejo ugodne razmere za druge oblike organiziranega kriminala, ki letno prinašajo ogromne vsote denarja. Zaradi tega je vedno bolj dejavna Mednarodna organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki od offshore centrov zahteva večjo izmenjavo podatkov in ukinjanje anonimnosti. Kljub prizadevanju mednarodnih organizacij pa zanimanje za offshore centre še vedno raste in ker velja velika stopnja anonimnosti podatkov, je raziskovanje toliko težje, kar pa bi seveda uspešno rešili z ukinitvijo anonimnosti in pripomogli k temu, da offshore centri ne bi bili več zanimivi za pranje umazanega denarja.
Ključne besede: davčne oaze, offshore centri, vrste davčnih oaz, davčna struktrura, pranje denarja, škodljiva davčna konkurenca, davčno načrtovanje, davčna utaja, transferne cene.
Objavljeno: 27.08.2013; Ogledov: 1303; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
POSLOVANJE V OFFSHORE DRUŽBAH IN ŠKODLJIVA DAVČNA KONKURENCA
Mojca Cvetko, 2009, diplomsko delo

Opis: Globalizacija in tehnološki napredek sta v svetu povzročila veliko zanimanje za offshore centre, ki predstavljajo veliko konkurenco tradicionalnim davčnim sistemom. Zanimanje je največje predvsem pri davčnih načrtovalcih, katerih ključna naloga je zniževanje stroškov, katerih velik del predstavljajo prav davki. Nižji davki omogočajo podjetjem boljše poslovne rezultate in večjo konkurenčnost na svetovnem trgu. Vse več podjetij in bogatih posameznikov se pri optimiziranju svoje davčne politike odloča za ustanavljanje podjetij v offshore centrih, kar jim omogoča plačevanje nižjih davkov, ki v povprečju znašajo le od 3-5% letno, kar je bistveno manj kot v ostalih onshore državah. Anonimnost je zraven nizkih davčnih stopenj pomembna značilnost offshore centrov. Prav ta omogoča, da so offshore centri uporabljeni za pranje denarja, ki izvira iz ilegalnih dejavnosti. Mednarodna organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zahteva od offshore centrov večjo izmenjavo podatkov in ukinjanje anonimnosti, s čimer skušajo omejiti možnosti nezakonite trgovine in pranja denarja. Posamezniki in družbe, ki offshore centre uporabljajo za zniževanje davkov, bodo le-te uporabljali tudi v prihodnje. Z ukinitvijo anonimnosti pa bodo offshore centri postali manj zanimivi za pranje umazanega denarja.
Ključne besede: Ključne besede: offshore centri, davčno načrtovanje, škodljiva davčna konkurenca, sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, davčna utaja, tanka kapitalizacija, prenosne cene, pranje denarja, davek od dohodka pravnih oseb.
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2603; Prenosov: 376
.pdf Celotno besedilo (506,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici