1. DAVČNE OAZEVesna Bolte, 2009, diplomsko delo Opis: Namen moje diplomske naloge je, prikazati obdavčitev v državah z ugodnejšim davčnim okoljem — v davčnih oazah. Off-shore centri so države oziroma njihova teritorialna območja, katerih glavni namen je, s pomočjo posebnih ugodnosti pritegniti tuj kapital.
Davčni organ mora obravnavati subjekte, ki poslujejo v davčnih oazah, na enak način kot preostale gospodarske subjekte ter presojati pravilnost, popolnost in verodostojnost poslovnih dogodkov in knjigovodskih listin na enak način kot za vse druge poslovne dogodke.
Vendar pa to še ne pomeni, da podatki niso resnični in pošteni, pa čeprav ima partner sedež v davčni oazi. Ravno zaradi tega takšnih dogodkov davčni organ ne sme obravnavati na drugačen način, kot bi jih, če bi posli bili sklenjeni s poslovnimi subjekti, ki imajo sedež na območju, ki se ne šteje za davčno oazo, torej na območju, ki se ne šteje kot ugodnejše davčno okolje. Edina razlika med tema dvema območjema je v velikosti obdavčitve.
Davčni organ pri inšpiciranju ne prizna stroškov subjektov s sedežem v državah z ugodnejšim davčnim okoljem. Zakon o davku oh dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 17/05), ki je začel veljati 1. januarja 2005, prvič uvaja pojem države z ugodnejšim davčnim okoljem in podlago, po kateri se to presoja. Gre namreč za države s povprečnimi nominalnimi stopnjami davka, in sicer s stopnjami, ki so nižje od 12,5%.
Ključne besede: Obdavčitev v davčnih oazah, vrste davčnih oaz, davčni organ, off-shore center, ključni dejavniki off-shore centrov, (škodljiva) davčna konkurenca, utaja davkov, inšpiciranje.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 663; Prenosov: 40
 Celotno besedilo (373,19 KB) |
2. GLOBALIZACIJA, ŠKODLJIVA DAVČNA KONKURENCA IN GLOBALNA FINANČNA KRIZAMina Pernat, 2015, magistrsko delo Opis: Globalizacija in prosti pretok kapitala spodbujata davčno konkurenco med državami. Večina ekonomistov podpira globalizacijo. Za države pa je težje ohranjati visoke davčne stopnje, če želijo ostati konkurenčne. S tem, ko postajata kapital in delovna sila bolj mobilna, se mednarodna davčna konkurenca povečuje. Številne države so se odzvale na globalizacijo z znižanjem davkov za privabljanje tujih naložb in spodbujanje rasti.
Davčna stopnja davka od dohodka pravnih oseb se je od leta 1995 do leta 2012 zniževala, kar je lahko posledica davčne konkurence. Zniževanje davkov in druge davčne ugodnosti privabljajo tuje investitorje, istočasno pa znižujejo javnofinančne prihodke.
Davčna konkurenca ima kakor vsaka oblika konkurence tako pozitivne kot negativne učinke. Negativni učinki se kažejo v izkrivljanju pretoka kapitala, pozitivni učinki pa v gospodarski rasti. Zaradi negativnih učinkov škodljive davčne konkurence sta se OECD in EU usmerili k vzpostavljanju iniciativ omejevanja škodljive davčne konkurence.
Ključne besede: davčna konkurenca, škodljiva davčna konkurenca, globalizacija, davek od dohodka pravnih oseb, finančna kriza
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 911; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,33 MB) |
3. Pojavne oblike davčnega izogibanja preko ugodnejših davčnih jurisdikcijTadeja Vomer, 2013, diplomsko delo Opis: Posledica globalizacije je vedno večje zanimanje za offshore centre. Adam Smith je v svojem delu Bogastvo narodov že leta 1776 zapisal, da visoka obdavčitev prisiljuje ljudi, da selijo svoja podjetja v tista okolja, kjer bodo v večji meri deležni sadov svojega dela. Predvsem davčni načrtovalci želijo poiskati najbolj ugodna bančna in finančna središča, kjer bodo lahko zaradi ugodnih davčnih obveznosti znižali svoje stroške. Gre za države, ki so izven dosega domačega davčnega sistema in ki zaradi določenih ugodnosti privabiljajo vedno več tujega kapitala.
Offshore področja omogočajo tudi popolno anonimnost podatkov in poslovanja in nemalokrat postanejo predmet zlorabe za pranje umazanega denarja ter nastanejo ugodne razmere za druge oblike organiziranega kriminala, ki letno prinašajo ogromne vsote denarja. Zaradi tega je vedno bolj dejavna Mednarodna organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki od offshore centrov zahteva večjo izmenjavo podatkov in ukinjanje anonimnosti.
Kljub prizadevanju mednarodnih organizacij pa zanimanje za offshore centre še vedno raste in ker velja velika stopnja anonimnosti podatkov, je raziskovanje toliko težje, kar pa bi seveda uspešno rešili z ukinitvijo anonimnosti in pripomogli k temu, da offshore centri ne bi bili več zanimivi za pranje umazanega denarja.
Ključne besede: davčne oaze, offshore centri, vrste davčnih oaz, davčna struktrura, pranje denarja, škodljiva davčna konkurenca, davčno načrtovanje, davčna utaja, transferne cene.
Objavljeno v DKUM: 27.08.2013; Ogledov: 1904; Prenosov: 218
Celotno besedilo (1,01 MB) |
4. POSLOVANJE V OFFSHORE DRUŽBAH IN ŠKODLJIVA DAVČNA KONKURENCAMojca Cvetko, 2009, diplomsko delo Opis: Globalizacija in tehnološki napredek sta v svetu povzročila veliko zanimanje za offshore centre, ki predstavljajo veliko konkurenco tradicionalnim davčnim sistemom. Zanimanje je največje predvsem pri davčnih načrtovalcih, katerih ključna naloga je zniževanje stroškov, katerih velik del predstavljajo prav davki. Nižji davki omogočajo podjetjem boljše poslovne rezultate in večjo konkurenčnost na svetovnem trgu. Vse več podjetij in bogatih posameznikov se pri optimiziranju svoje davčne politike odloča za ustanavljanje podjetij v offshore centrih, kar jim omogoča plačevanje nižjih davkov, ki v povprečju znašajo le od 3-5% letno, kar je bistveno manj kot v ostalih onshore državah.
Anonimnost je zraven nizkih davčnih stopenj pomembna značilnost offshore centrov. Prav ta omogoča, da so offshore centri uporabljeni za pranje denarja, ki izvira iz ilegalnih dejavnosti. Mednarodna organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zahteva od offshore centrov večjo izmenjavo podatkov in ukinjanje anonimnosti, s čimer skušajo omejiti možnosti nezakonite trgovine in pranja denarja.
Posamezniki in družbe, ki offshore centre uporabljajo za zniževanje davkov, bodo le-te uporabljali tudi v prihodnje. Z ukinitvijo anonimnosti pa bodo offshore centri postali manj zanimivi za pranje umazanega denarja.
Ključne besede: Ključne besede: offshore centri, davčno načrtovanje, škodljiva davčna konkurenca, sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, davčna utaja, tanka kapitalizacija, prenosne cene, pranje denarja, davek od dohodka pravnih oseb.
Objavljeno v DKUM: 15.12.2009; Ogledov: 3270; Prenosov: 412
Celotno besedilo (506,13 KB) |
