Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Okolje je prvina, ki je pogoj za človekov obstoj in razvoj. Oborožene sile so organizacija, ki lahko tudi v mirnodobnem času povzroča okoljsko škodo. Fenomenologija in etiologija ekološke kriminalitete oboroženih sil v ekološki kriminologiji še nista povsem raziskani. Oborožene sile so strukturni del ekonomsko- politične organiziranosti države, ki pogojuje delovanje oboroženih sil. Mirnodobne dejavnosti oboroženih sil so običajno sistemske in zakonite, čeprav ogrožajo okolje. Na globalni ravni oborožene sile na bolj ali manj odkrit način izvajajo različne oblike ekološke kriminalitete. Družba se podobno odziva na mirnodobne dejavnosti oboroženih sil, ki ogrožajo okolje, in je najmočnejši dejavnik v družbeni konstrukciji ekološke kriminalitete.
Ključne besede: vojska, oborožene sile, okoljska škoda, ekološka kriminaliteta, ekološka kriminologija
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Onesnažen zrak predstavlja eno največjih okoljskih tveganj, ki lahko pustijo posledice na zdravju ljudi. Izpostavljenost onesnaženemu zraku povzroči sedem milijonov smrti in več sto milijonov izgub zdravih let življenja na leto. Onesnažen zrak je globalni problem, ki ni vezan zgolj na državo, v kateri je trenutno prisoten, ampak prizadene tudi sosednje in bolj oddaljene države. Mednarodno varstvo kakovosti zraka je ključno za reševanje globalnih izzivov, povezanih z onesnaženim zrakom. Pravica do zdravega življenjskega okolja izrecno ni zapisana v EKČP. Ne glede na to se zmeraj bolj uveljavlja kot ena izmed človekovih pravic. EU je vodilna v boju proti podnebnim spremembam. Kljub temu pa v zakonodaji EU ne obstaja zakon o čistem zraku, ki bi celostno obravnaval vprašanja, povezana z vplivi imisij na okolje in zdravje ljudi. V slovenskem pravnem redu je pravica do zdravega življenjskega okolja določena v Ustavi. Slednja določa, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja, za katerega mora skrbeti država. Iz tega izhaja obveznost države, da aktivno skrbi in zagotavlja zdravo življenjsko okolje za posameznike. Od države zahteva, da posamezniku zagotovi pravico do zdravega življenjskega okolja. Kot glavna nosilka dolžnosti je dolžna spoštovati, varovati in spodbujati človekove pravice, vključno z vsemi ukrepi, sprejetimi za reševanje okoljskih izzivov. Pravico do zdravega življenjskega okolja v slovenskem pravnem redu varujejo različni instituti. SPZ omogoča lastninskopravno varstvo preko instituta imisij, OZ pa odškodninskopravno varstvo preko instituta zahteve za odstranitev škodne nevarnosti. Temeljni predpis, ki ureja kakovost zunanjega zraka, je ZVO-2. Državljani EU imajo pravico do kakovosti zraka, kar pomeni, da ravni onesnaževal ne smejo presegati dovoljenih mejnih vrednosti. Standarde kakovosti zraka v EU določata Direktiva 2004/107/ES in Direktiva 2008/50/ES. Slednji določata standarde kakovosti zunanjega zraka z namenom preprečevanja in zmanjšanja škodljivih učinkov na okolje in zdravje ljudi. Individualno pravico do čistega in zdravega zraka v EU že podpira zakonodaja EU in sodna praksa. Ne glede na to je Sodišče EU v zadevi JP proti Ministre de la Transition écologique, Premier ministre zavzelo drugačno stališče. Odločilo je, da država odškodninsko ne odgovarja posameznikom zaradi kršitev mejnih vrednosti, predpisanih z Direktivo 2008/50/ES. V nasprotju s Sodiščem EU je generalna pravobranilka Kokott v svojih sklepnih predlogih prišla do zaključka, da je namen zadevnih določb Direktive 2008/50/ES v podeljevanju pravic posameznikom in da državljani EU lahko tožijo svojo državo za denarno odškodnino, če raven onesnaženega zraka presega določene omejitve EU in škoduje njihovemu zdravju.
Ključne besede: onesnažen zrak, imisije, škoda, odškodninska odgovornost države, denarna odškodnina, pravica do zdravega življenjskega okolja, JP proti Ministre de la Transition écologique, Premier ministre
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 376; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: Namen prispevka: Problematika okoljske škode, ki jo povzročijo oborožene sile v mirnodobnem in vojnem času, je predmet preučevanja sociologije, zdravstva, ekologije, kriminologije in drugih ved. Čeprav problem prepoznavajo tudi ekološki kriminologi, pa so manj številni prispevki avtorjev, ki bi analizirali specifične povzročitelje ekološke kriminalitete, kot so oborožene sile. Predstavimo kriminogenost vojaške organizacije in etiologijo ekološke kriminalitete v vojaški organizaciji. Metode: Uporabili smo analizo obstoječih knjižnih in elektronskih virov s področja ekološke kriminologije, ekološke kriminalitete in sociologije vojske. Z deskriptivno metodo, metodo dedukcije in metodo kompilacije smo opisali vsebinsko področje in ga umestili v kontekst ekološke kriminologije. Ugotovitve: Med pojavne oblike kriminalitete v vojaški organizaciji uvrščamo tudi ekološko kriminaliteto. Vojaško institucionalno okolje ustvarja, ohranja ali preprečuje okoliščine, ki generirajo splošne in posebne oblike kriminalitete, med njimi tudi ekološko kriminaliteto, katere povzročitelj so oborožene sile. Izvirnost/pomembnost prispevka: S prispevkom smo predstavili kriminogenost vojaške organizacije. Opisali smo izbrane pojavne oblike ekološke kriminalitete in kriminogene predispozicije oboroženih sil za povzročitev ekološke kriminalitete. Znanstveno preučevanje mirnodobnih dejavnosti oboroženih sil v kontekstu ekološke kriminologije predstavlja novost in tudi prispevek k obstoječemu znanju na področju (ekološke) kriminologije in sociologije vojske.
Ključne besede: vojska, ekološka kriminaliteta, okoljska škoda, oborožene sile, vojaška organizacija, vojaška kriminologija, vojaška kultura, ekološka kriminologija, vojaška sociologija
Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 501; Prenosov: 37
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Živimo v času, ko so zaradi klimatskih in drugih sprememb naravne nesreče vse bolj pogoste. Podnebni scenariji kažejo, da bodo v Sloveniji zaradi globalnih podnebnih sprememb prihodnja desetletja toplejša, vse več bo poplav in skrajnih vremenskih pojavov, na kar se moramo pripraviti. Lahko rečemo, da je Slovenija globalno slabo pripravljena na podnebne spremembe, okolijski ukrepi pa bodo še naprej pomanjkljivi oziroma celo okolju škodljivi. Hkrati pa se bodo posledice naravnih nesreč kazale v obliki nastale škode v gospodarstvu, kmetijstvu in drugod. Naravne nesreče povzročijo škodo v Sloveniji skoraj vsako leto. Posledice naravnih nesreč je treba odpraviti v najkrajšem možnem času in tako preprečiti nastanek dodatne škode. V gospodarstvu je ključnega pomena kakovostna obnova, ki je sicer nekoliko dražja, vendar učinkovitejša. Pravni sistem v Sloveniji omogoča učinkovito pomoč gospodarstvu v primeru naravne nesreče. Sredstva v prvem interventnem ukrepu se dodelijo v prvih mesecih po nastanku nesreče. Drugi interventni ukrep sredstva dodeli na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, vendar je postopek nekoliko daljši, saj sredstva niso takoj na voljo. Kljub nastali škodi in z njo povezanimi odhodki, je lahko poslovni izid iz poslovanja pozitiven, saj lahko posamezniki ter podjetja nastalo škodo zavarujejo, prav tako pa jim na pomoč priskoči država. Poplave, žled in neurja s točo so višje sile, ki v nekaterih primerih dovoljujejo posebno davčno obravnavo. Hkrati pa so naravne nesreče eno izmed meril za odobritev odpisa, delnega odpisa, odloga ali obročnega plačila davka. Ker želimo raziskati naravne nesreče in njihov vpliv na okolje v skupini Impol 2000, d. d., bomo v podjetju skušali dobiti informacije o skrbi za okolje in o načrtih za prihodnost glede zmanjšanja negativnih vplivov na okolje. Zanimalo nas bo predvsem, kako obravnavajo naravne nesreče v podjetju in kako poteka odprava posledic naravnih nesreč.
Ključne besede: naravne nesreče, škoda, računovodske posledice, davčne posledice, tveganje
Objavljeno v DKUM: 02.09.2021; Ogledov: 1084; Prenosov: 106
Celotno besedilo (2,10 MB)

Opis: Slovenski zavarovalni trg je relativno dobro razvit, še posebej na področju premoženjskih zavarovanj, kamor spada tudi avtomobilsko zavarovanje oziroma avtomobilsko kasko zavarovanje, ki ga v nalogi podrobneje analiziramo. V času po svetovni finančni krizi so vplive občutile tudi zavarovalnice. V Sloveniji se je zavarovalni sektor najbolj soočil s krizo v letu 2009. Glede na to, da gre v primeru zavarovanja pravzaprav za dobrino, ki se je potrošnik v času varčevanja in finančne stiske v povprečju hitreje odreče je zavarovalniški trg bil še posebej izpostavljen negativnim trendom. V magistrski nalogi smo ugotavljali vpliv krize na zavarovalniški trg predvsem na področju kasko zavarovanj ter stanje trga v preučevanem obdobju, ki zajema leta od 2006 do 2017. Naloga je razdeljena na dva dela, v teoretičnem smo predstavili koncept zavarovanja in dejavnike na zavarovalniškem trgu, ki so povezani s sklepanjem zavarovanj. V empiričnem delu pa smo izvedli raziskavo, ki je temeljila na več različnih analizah. Preučevali smo slovenski zavarovalni trg v obdobju 2006-2017, njegovo strukturo ter podrobnejše stanje na trgu avtomobilskih kasko zavarovanj. Ovrednotenje vpliva krize, predvsem po letu 2009 in vse do danes, smo predstavili s pomočjo statističnih podatkov. V nadaljevanju smo analizirali tudi tržno koncentracijo zavarovalnic na področju avtomobilskega kasko zavarovanja. V zadnjem delu pa smo izvedli analizo rezultatov, pridobljenih s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen respondentom s kasko zavarovanjem. Raziskava je pokazala, da so bili v preučevanem obdobju zaznani negativni trendi v rasti zavarovalne premije, kot tudi v deležu avtomobilskih kasko zavarovanj. Stanje se je pričelo popravljati v letu 2015. V zadnjih dveh letih pa je že razvidno, da zavarovalniški trg okreva, saj je že zaznana rast. Tudi na področju avtomobilskih kasko zavarovanj se kljub upadu, delež viša, kar nakazuje, da kasko zavarovanje ponovno pridobiva na pomenu. Tržna koncentracija je pokazala visoko koncentracijo trga oziroma zelo koncentriran trg. Rezultati anketnega vprašalnika pa so pokazali, da so respondentom kriteriji, na podlagi katerih se odločajo za kasko zavarovanje pomembni in, da kljub temu, da ne gre za obvezno zavarovanje, zanje predstavlja predvsem varnost, kar je tudi bistven pomen tega zavarovanja. Z raziskavo smo ponudili vpogled v stanje na trgu avtomobilskega kasko zavarovanja v Sloveniji za preučevano obdobje ter obenem predstavili podlago za predvidevanje prihodnjega stanja na tem področju.
Ključne besede: avtomobilsko zavarovanje, kasko zavarovanje, škoda, tržna koncentracija, zavarovalna premija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 1353; Prenosov: 165
Celotno besedilo (1,04 MB)