1. Odgovornost delavca za uporabo orodja ChatGPT pri deluMatej Makoter Rožmarin, Asja Lešnik, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Umetna inteligenca je čedalje bolj prisotna na vseh področjih, tudi v delovnem okolju. Eno izmed najpogosteje uporabljenih umetnointeligenčnih orodij je orodje ChatGPT, ki ga delavci pogosto uporabljajo za iskanje informacij, kot pomoč pri generiranju besedil in pri analizi podatkov ter celo za avtomatizacijo določenih nalog. Vse to odpira vprašanje odgovornosti v primeru, ko se delavec pri opravljanju dela zanaša na informacije, ki mu jih ponudi ChatGPT, pri čemer zaradi napačnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij delodajalcu povzroči škodo.
Ključne besede: umetna inteligenca, ChatGPT, škoda, delovno pravo, odškodninska odgovornost
Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (215,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Odločanje po prostem preudarku po 216. členu Zakona o pravdnem postopku : magistrsko deloŽan Jevšovar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo na celovit način obravnava vprašanje odločanja po prostem preudarku po 216. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V magistrskem delu je tako podrobneje obravnavana določba, ki sodišču v prvem odstavku 216. člena daje možnost, da odloči o višini denarnega zneska oziroma o količini nadomestnih stvari po prostem preudarku. Tako lahko sodišče odloči v primeru, ko ugotovi, da ima stranka pravico do odškodnine, do denarnega zneska ali do nadomestnih stvari, pa se višina denarnega zneska oziroma količina nadomestnih stvari ne da ugotoviti oziroma bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. Poleg podrobneje predstavljene aktualne ureditve, obogatene s sodno prakso slovenskih sodišč in naziranjem teorije, se je v nalogi mogoče seznaniti tudi s podrobnejšo zgodovinsko predstavitvijo razvoja tega instituta. Zaradi vezanosti določbe na določanje višine škode se je v prvem delu naloge mogoče seznaniti z osnovami odškodninskega prava, kjer je proces odločanja o odškodninskem zahtevku za vsako od škod podrobneje razčlenjen, kar bralcu omogoča, da se na enem mestu seznani s sodniškim odločanjem v praksi. Slednje bralcu omogoča lažje razumevanje predstavljanega instituta tudi v praksi ter lažje razumevanje, zakaj gre pri uporabi 216. člena za dejansko vprašanje. Bralec lahko slednje potrdi skozi soočena nasprotujoča mnenja teoretikov, ki so v nalogi brez izjeme predstavljena.
V naslednjem delu magistrske naloge je predstavljen tudi drugi odstavek 216. člena, ki določa, da v kolikor odločitev o enem od več uveljavljenih zahtevkov iste tožeče stranke v isti tožbi glede na celoto po vrednosti predstavlja le neznaten del, odločanje o podlagi ali višini tega zahtevka pa bi bilo pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški lahko sodišče o dejstvih, ki se nanašajo na podlago oziroma na višino zahtevka odloči po prostem preudarku. V tem delu se bralec seznani z uporabnostjo drugega odstavka v praksi ter tudi z omejitvami, ki jih dejanska narava člena prinaša.
Ker predstavlja škoda, povzročena s kršitvijo pravil konkurenčnega prava, vedno večji delež sodniškega odločanja in ker se Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2) v 128. členu sklicuje na ZPP, bi bila naloga brez podrobnejše analize tega področja nepopolna. V tem delu se bralec ne seznani samo z osnovami konkurenčnega prava, temveč tudi z metodami, na podlagi katerih sodišče ugotavlja višino škode, ki je nastala oškodovancem zaradi kršitev konkurenčnega prava. Tudi v tem delu je predstavljena sodna praksa in področje uporabnosti določbe 216. člena ZPP.
V primerjalnopravnem delu magistrske naloge se je mogoče seznaniti s pravnimi ureditvami, ki imajo enako oziroma v bistvenem podobno določbo v zakonu, ki ureja civilni pravdni postopek. Skozi predstavljene ureditve Avstrije, Nemčije in Hrvaške se bralec ne seznani samo s tamkajšnjo ureditvijo, temveč tudi s težavami, s katerimi se v teh ureditvah srečujejo.
V sklepnem delu naloge se bralec na jedrnat način seznani rešitvami postavljenih tez, ki so bile skozi magistrsko delo potrjene. Nenazadnje pa je v tem delu vsebovano tudi napotilo, ki vodi k doslednejšemu odločanju po prostem preudarku po 216. členu ZPP.
Ključne besede: prosti preudarek, odločanje po prostem preudarku, določanje odškodnine, škoda, določanje odškodnine v okviru kršitev konkurenčnega prava
Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,30 MB) |
3. Mirnodobne dejavnosti oboroženih sil kot vir ogrožanja okolja : ekološkokriminološki pristopSilvo Grčar, Katja Eman, Andrej Sotlar, 2021, pregledni znanstveni članek Opis: Okolje je prvina, ki je pogoj za človekov obstoj in razvoj. Oborožene sile so organizacija, ki lahko tudi v mirnodobnem času povzroča okoljsko škodo. Fenomenologija in etiologija ekološke kriminalitete oboroženih sil v ekološki kriminologiji še nista povsem raziskani. Oborožene sile so strukturni del ekonomsko- politične organiziranosti države, ki pogojuje delovanje oboroženih sil. Mirnodobne dejavnosti oboroženih sil so običajno sistemske in zakonite, čeprav ogrožajo okolje. Na globalni ravni oborožene sile na bolj ali manj odkrit način izvajajo različne oblike ekološke kriminalitete. Družba se podobno odziva na mirnodobne dejavnosti oboroženih sil, ki ogrožajo okolje, in je najmočnejši dejavnik v družbeni konstrukciji ekološke kriminalitete.
Ključne besede: vojska, oborožene sile, okoljska škoda, ekološka kriminaliteta, ekološka kriminologija
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Divjad na nelovnih površinah : težave, izzivi in rešitveBoštjan Pokorny, Ajša Alagić, Elena Bužan, Hubert Potočnik, Andrej Šorgo, Andrej Šorgo, Katarina Flajšman, 2020, strokovni članek Ključne besede: lov, lovstvo, divjad, upravljanje z divjado, nelovne površine, škoda, konflikt
Objavljeno v DKUM: 18.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Povezava na celotno besedilo |
5. Odškodninska odgovornost države za kakovost zunanjega zraka : magistrsko deloNeža Urbančič, 2023, magistrsko delo Opis: Onesnažen zrak predstavlja eno največjih okoljskih tveganj, ki lahko pustijo posledice na zdravju ljudi. Izpostavljenost onesnaženemu zraku povzroči sedem milijonov smrti in več sto milijonov izgub zdravih let življenja na leto. Onesnažen zrak je globalni problem, ki ni vezan zgolj na državo, v kateri je trenutno prisoten, ampak prizadene tudi sosednje in bolj oddaljene države. Mednarodno varstvo kakovosti zraka je ključno za reševanje globalnih izzivov, povezanih z onesnaženim zrakom. Pravica do zdravega življenjskega okolja izrecno ni zapisana v EKČP. Ne glede na to se zmeraj bolj uveljavlja kot ena izmed človekovih pravic.
EU je vodilna v boju proti podnebnim spremembam. Kljub temu pa v zakonodaji EU ne obstaja zakon o čistem zraku, ki bi celostno obravnaval vprašanja, povezana z vplivi imisij na okolje in zdravje ljudi. V slovenskem pravnem redu je pravica do zdravega življenjskega okolja določena v Ustavi. Slednja določa, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja, za katerega mora skrbeti država. Iz tega izhaja obveznost države, da aktivno skrbi in zagotavlja zdravo življenjsko okolje za posameznike. Od države zahteva, da posamezniku zagotovi pravico do zdravega življenjskega okolja. Kot glavna nosilka dolžnosti je dolžna spoštovati, varovati in spodbujati človekove pravice, vključno z vsemi ukrepi, sprejetimi za reševanje okoljskih izzivov. Pravico do zdravega življenjskega okolja v slovenskem pravnem redu varujejo različni instituti. SPZ omogoča lastninskopravno varstvo preko instituta imisij, OZ pa odškodninskopravno varstvo preko instituta zahteve za odstranitev škodne nevarnosti. Temeljni predpis, ki ureja kakovost zunanjega zraka, je ZVO-2.
Državljani EU imajo pravico do kakovosti zraka, kar pomeni, da ravni onesnaževal ne smejo presegati dovoljenih mejnih vrednosti. Standarde kakovosti zraka v EU določata Direktiva 2004/107/ES in Direktiva 2008/50/ES. Slednji določata standarde kakovosti zunanjega zraka z namenom preprečevanja in zmanjšanja škodljivih učinkov na okolje in zdravje ljudi. Individualno pravico do čistega in zdravega zraka v EU že podpira zakonodaja EU in sodna praksa. Ne glede na to je Sodišče EU v zadevi JP proti Ministre de la Transition écologique, Premier ministre zavzelo drugačno stališče. Odločilo je, da država odškodninsko ne odgovarja posameznikom zaradi kršitev mejnih vrednosti, predpisanih z Direktivo 2008/50/ES. V nasprotju s Sodiščem EU je generalna pravobranilka Kokott v svojih sklepnih predlogih prišla do zaključka, da je namen zadevnih določb Direktive 2008/50/ES v podeljevanju pravic posameznikom in da državljani EU lahko tožijo svojo državo za denarno odškodnino, če raven onesnaženega zraka presega določene omejitve EU in škoduje njihovemu zdravju.
Ključne besede: onesnažen zrak, imisije, škoda, odškodninska odgovornost države, denarna odškodnina, pravica do zdravega življenjskega okolja, JP proti Ministre de la Transition écologique, Premier ministre
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 376; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1,07 MB) |
6. Mednarodna odgovornost držav za okoljsko škodo : magistrsko deloHelena Talan, 2023, magistrsko delo Opis: Mednarodna odgovornost držav za okoljsko škodo se nanaša na obveznosti držav, da preprečijo in obravnavajo okoljsko škodo, ki jo povzročijo s svojimi dejavnostmi, vključno z dejavnostmi zasebnih povzročiteljev, ki delujejo v njihovi pristojnosti. Ta odgovornost izhaja iz različnih virov mednarodnega prava, vključno z običajnim mednarodnim pravom, mednarodnimi pogodbami in splošnimi načeli mednarodnega prava.
Mednarodno okoljsko pravo je tesno povezano s podnebnimi spremembami, saj so podnebne spremembe eno od najbolj pomembnih okoljskih vprašanj, s katerimi se danes sooča svet. Zagotavlja pravni okvir za obravnavanje podnebnih sprememb, vključno z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov in spodbujanjem trajnostnega razvoja, na podlagi številnih pogodb in sporazumov, kot so UNFCCC in Pariški sporazum.
Degradacija okolja je povezana tudi s kršenjem temeljnih človekovih pravic, kot so pravica do življenja, zdravja ter varnega in zdravega okolja. Zato se v mednarodnem okoljskem pravu vse bolj priznava pomen varstva človekovih pravic v okviru onesnaževanja okolja. Podnebne spremembe so priznane kot grožnja človekovim pravicam, zlasti pravicam ranljivih skupin prebivalstva, kot so avtohtone skupnosti, ženske in otroci. Zato mednarodni organi vse bolj priznavajo, da morajo države za zaščito človekovih pravic sprejeti ukrepe za blažitev in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb.
Ključne besede: mednarodna odgovornost, okoljska škoda, podnebne spremembe, previdnostno načelo, načelo prepovedi povzročanja škode, načelo trajnostnega razvoja, UNFCCC, Pariški sporazum, človekove pravice, ARSIWA
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 640; Prenosov: 122
Celotno besedilo (826,26 KB) |
7. Etiologija ekološke kriminalitete v vojaški organizacijiSilvo Grčar, Katja Eman, 2022, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka: Problematika okoljske škode, ki jo povzročijo oborožene sile v mirnodobnem in vojnem času, je predmet preučevanja sociologije, zdravstva, ekologije, kriminologije in drugih ved. Čeprav problem prepoznavajo tudi ekološki kriminologi, pa so manj številni prispevki avtorjev, ki bi analizirali specifične povzročitelje ekološke kriminalitete, kot so oborožene sile. Predstavimo kriminogenost vojaške organizacije in etiologijo ekološke kriminalitete v vojaški organizaciji. Metode: Uporabili smo analizo obstoječih knjižnih in elektronskih virov s področja ekološke kriminologije, ekološke kriminalitete in sociologije vojske. Z deskriptivno metodo, metodo dedukcije in metodo kompilacije smo opisali vsebinsko področje in ga umestili v kontekst ekološke kriminologije. Ugotovitve: Med pojavne oblike kriminalitete v vojaški organizaciji uvrščamo tudi ekološko kriminaliteto. Vojaško institucionalno okolje ustvarja, ohranja ali preprečuje okoliščine, ki generirajo splošne in posebne oblike kriminalitete, med njimi tudi ekološko kriminaliteto, katere povzročitelj so oborožene sile. Izvirnost/pomembnost prispevka: S prispevkom smo predstavili kriminogenost vojaške organizacije. Opisali smo izbrane pojavne oblike ekološke kriminalitete in kriminogene predispozicije oboroženih sil za povzročitev ekološke kriminalitete. Znanstveno preučevanje mirnodobnih dejavnosti oboroženih sil v kontekstu ekološke kriminologije predstavlja novost in tudi prispevek k obstoječemu znanju na področju (ekološke) kriminologije in sociologije vojske.
Ključne besede: vojska, ekološka kriminaliteta, okoljska škoda, oborožene sile, vojaška organizacija, vojaška kriminologija, vojaška kultura, ekološka kriminologija, vojaška sociologija
Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 501; Prenosov: 42
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Načrtovanje prodaje izdelka Marketplace v podjetju Škoda Avto a. s.Tine Eržen, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Načrtovanje prodaje za izdelek Marketplace v organizaciji Škoda Auto a.s. je sestavljen iz teoretičnega ter praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili teorijo, ki pojasnjuje pojme kot so marketing, izdelek, management prodaje, prodaja ter načrtovanje prodaje.
V praktičnem delu smo predstavili podjetje Škoda Auto a. s., svetovno znani proizvajalec avtomobilov, ki je že tri desetletja del koncerna Volkswagen. Spoznali smo tudi njihovo strategijo delovanja za prihodnje desetletje ter cilje, ki jih nameravajo doseči. Eden izmed njihovih ciljev je tudi ustvarjanje prihodkov z naslova storitev, ki so tesno povezane z mobilnostjo ter e – mobilnostjo. Podrobneje smo obravnavali izdelek Marketplace, ki ga podjetje Škoda Auto trži kot medij za pospeševanje prodaje partnerskih podjetji svojim voznikom osebnih vozil. Prišli smo do spoznanj, da so bolj uspešni kuponi, ki so povezani s samo vozniško izkušnjo. Sam namen aplikacije Marketplace pa je prav v tem, da podjetje poizkuša voznikom izboljšati samo izkušnjo uporabe njihovih vozil.
Ključne besede: Marketing, izdelek, prodaja, načrtovanje prodaje, Škoda Auto, Marketplace.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2021; Ogledov: 1289; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,05 MB) |
9. Računovodske in davčne posledice naravnih nesrečNika Janša, 2021, magistrsko delo Opis: Živimo v času, ko so zaradi klimatskih in drugih sprememb naravne nesreče vse bolj pogoste. Podnebni scenariji kažejo, da bodo v Sloveniji zaradi globalnih podnebnih sprememb prihodnja desetletja toplejša, vse več bo poplav in skrajnih vremenskih pojavov, na kar se moramo pripraviti. Lahko rečemo, da je Slovenija globalno slabo pripravljena na podnebne spremembe, okolijski ukrepi pa bodo še naprej pomanjkljivi oziroma celo okolju škodljivi. Hkrati pa se bodo posledice naravnih nesreč kazale v obliki nastale škode v gospodarstvu, kmetijstvu in drugod.
Naravne nesreče povzročijo škodo v Sloveniji skoraj vsako leto. Posledice naravnih nesreč je treba odpraviti v najkrajšem možnem času in tako preprečiti nastanek dodatne škode. V gospodarstvu je ključnega pomena kakovostna obnova, ki je sicer nekoliko dražja, vendar učinkovitejša. Pravni sistem v Sloveniji omogoča učinkovito pomoč gospodarstvu v primeru naravne nesreče. Sredstva v prvem interventnem ukrepu se dodelijo v prvih mesecih po nastanku nesreče. Drugi interventni ukrep sredstva dodeli na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, vendar je postopek nekoliko daljši, saj sredstva niso takoj na voljo. Kljub nastali škodi in z njo povezanimi odhodki, je lahko poslovni izid iz poslovanja pozitiven, saj lahko posamezniki ter podjetja nastalo škodo zavarujejo, prav tako pa jim na pomoč priskoči država. Poplave, žled in neurja s točo so višje sile, ki v nekaterih primerih dovoljujejo posebno davčno obravnavo. Hkrati pa so naravne nesreče eno izmed meril za odobritev odpisa, delnega odpisa, odloga ali obročnega plačila davka.
Ker želimo raziskati naravne nesreče in njihov vpliv na okolje v skupini Impol 2000, d. d., bomo v podjetju skušali dobiti informacije o skrbi za okolje in o načrtih za prihodnost glede zmanjšanja negativnih vplivov na okolje. Zanimalo nas bo predvsem, kako obravnavajo naravne nesreče v podjetju in kako poteka odprava posledic naravnih nesreč.
Ključne besede: naravne nesreče, škoda, računovodske posledice, davčne posledice, tveganje
Objavljeno v DKUM: 02.09.2021; Ogledov: 1084; Prenosov: 110
Celotno besedilo (2,10 MB) |
10. Algoritmi v pravu: določanje višine odškodnine za nepremoženjsko škodo s pomočjo računalniškega programa : določanje višine odškodnine za nepremoženjsko škodo s pomočjo računalniškega programaKatja Piršič, 2019, magistrsko delo Opis: V modernem svetu nas na vsakem koraku spremlja množica podatkov, iz katerih težko izluščimo informacije. To se v sodnih postopkih lahko odraža tudi na kognitivni preobremenjenosti sodnikov, ki se posledično postopoma začnejo oddaljevati od načela enakosti in enakega varstva pravic. V magistrskem delu zato stremim k novi rešitvi, ki bi
sodnikom lahko pomagala pri obvladovanju informacij, prejetih v pravdnem postopku zaradi nastale nepremoženjske škode. Magistrsko delo prikazuje zamišljeni koncept računalniškega programa »Nepremoženjska škoda v1.0«, ki temelji na algoritmu nadzorovanega strojnega učenja in bi sodniku v civilnem postopku pomagal pri določanju višine odškodnine za nepremoženjsko škodo. Zagovarjam tezo, da bi se s tako tehnološko rešitvijo, če bi jo v postopke vpeljali nemudoma, že spoštovalo ustavne in zakonske garancije do te mere, da bi bila njena uporaba zakonita. Poleg tega bi se z zamišljenim konceptom računalniškega programa
zagotovila večja pravičnost in enakopravnost oškodovancev, sodniki bi bili zaradi nje kognitivno razbremenjeni, sodni zaostanki in poraba proračunskih sredstev bi se znižala, kar bi v javnosti povrnilo oziroma utrdilo zaupanje v sodni sistem. Prav tako ocenjujem, da bi bile z
uporabo navedenega programa spoštovane določbe, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov. Tovrsten program še vedno ne bi mogel nadomestiti sodnika na njegovem delovnem mestu, temveč bi mu lahko služil zgolj kot pripomoček. Ker se pravosodni sistem v Sloveniji v
zadnjem desetletju z namenom optimizacije in objektivizacije sodnih postopkov trudi vzpostaviti nov, posodobljen sistem informacijskih rešitev, ne vidim ovire, da omenjenega konceptualnega programa v Sloveniji tako de facto kot de iure ne bi uporabljali že sedaj.
Ključne besede: Določanje višine odškodnine, nepremoženjska škoda, odškodnina, sodna praksa, osebni podatki, GDPR, načelo enakosti, avtomatizirano odločanje, algoritmi, umetna inteligenca, računalniški programi, veliko podatkovje.
Objavljeno v DKUM: 17.12.2019; Ogledov: 1945; Prenosov: 352
Celotno besedilo (912,96 KB) |
